ponedeljek, 17. julij 2006

Matej Accetto, 7/17/2006 12:38:00 pop. (trajna stran objave)

Poletno spanje Konteksta

S to objavo Kontekst tone v poletni spanec. Do septembra (vsaj z moje strani) na njem ne bo novih objav, zato pa se bo takrat vrnil s polno močjo in verjetno tudi avtorsko okrepljen. Predvsem bom skušal pripraviti še več "dialogov" z zanimivimi gosti, tako je denimo že dogovorjen dialog s prestižnim gostom iz ameriške pravne blogosfere.

Zato pa lahko še naprej na Kontekstu puščate svoje komentarje. V komentarjih k tej objavi bodo tako dobrodošli vsi predlogi in mnenja o obliki ali vsebini tega pravloga.

In v vsakem primeru vam je še naprej na voljo arhiv vseh dosedanjih objav, ki se jih je do tega trenutka nabralo že skoraj 150. Mesečni arhiv objav je dostopen prek menija na desni strani, pod njim pa je iskalno okno, ki omogoča učinkovito iskanje objav po ključnih besedah. Objav je že kar veliko, tako da lahko skoraj vsakdo najde kaj takega, kar ga zanima.

Vsekakor pa ne prezrite naslednjega:

- lahko se poskusite v reševanju poletnega kviza, kjer boste ljubitelji lahkotnejših tem lahko našli tudi povezave na prvih devet objav iz rubrike Zabavni svet prava;

- če ste študent ljubljanske Pravne fakultete, ne prezrite vabila k sodelovanju pri tekmovanju v sodni simulaciji iz prava EU in splošnejšega pred-vabila k razmisleku o novih študentom-prijaznih projektih;

- če ga še niste opazili, pa si lahko preberete tudi prvi Kontekstov dialog, med Katjo Šugman in menoj o kazenskem pravu in Evropski uniji.

Sicer pa tudi vi preživite čim lepši kos poletja in na ponovno snidenje septembra!

Matej Accetto, 7/17/2006 12:32:00 pop. (trajna stran objave)

Pred-vabilo študentom PF, ki bi jih zanimalo projektno delo

Poleg zelo konkretnega projekta tekmovanja iz prava EU se bo v prihodnjem študijskem letu, če bo vse po sreči, porodilo še nekaj zanimivih projektov, ki bi znali zanimati študente in pri katerih bom vsaj deloma sodeloval tudi sam.

Zato to "pred-vabilo", v katerem vas bolj v smislu idejčkanja sprašujem, ali bi vas mikalo kaj od sledečega:

- ideja krožka pravo in literatura (kjer bi prebirali izbrana literarna dela in se o njih pogovarjali) oziroma kaj podobnega;

- projekt prevajanja izbranih pravnih besedil iz angleščine v slovenščino in/ali sorodno terminološko delo;

- sodelovanje pri morebitnih raziskovalnih/pisalnih projektih o izbranih temah;

- pomoč pri urejanju pravne revije v tujih jezikih;

- sodelovanje pri projektu pravo in film (pri katerem sem sam zdaj zgolj dopisni član, nekoč pa sem kot študent so-botroval njegovemu začetku).

Če ste študent ljubljanske Pravne fakultete in vas zanima kaj od navedenega, potem ste vabljeni, da mi pišete in mi to sporočite (na naslov ime.priimek(afna)pf.uni-lj.si).

S tem se še ne zavežete k sodelovanju in seveda tudi še niste izbrani za sodelovanje pri konkretnem projektu, kot tudi ni nujno, da se bodo vsi navedeni projekti začeli dogajati takoj v začetku jeseni. Verjetneje bomo - vsaj kolikor bo to odvisno od mene - začeli z enim ali dvema, potem pa počasi v skladu z interesom in možnostmi dodajali nove. Zato pa bo še toliko koristneje vedeti, kaj bi mikalo početi študente.

In še zadnja pripomba: izplen in smisel sodelovanja pri navedenih projektih se ne bo meril v denarju. Če se bo pri kakšnem projektu že pokazal, se bo bolj naključno in nepričakovano. Zato pa, upam, nagrada za trud ne bo nič manj dobrodošla. Kot bodo dobrodošli tudi vaši predlogi o oblikah in/ali konkretnih temah, ki bi se jih lahko lotili v okviru projektnega dela.

Ko bodo s septembrom vsaj nekateri izmed njih dobili konkretnejšo obliko, boste o njih obveščeni ali jih morda celo soustvarjali.

nedelja, 16. julij 2006

Matej Accetto, 7/16/2006 12:20:00 pop. (trajna stran objave)

Poletni kviz: Ali zamenjati škatli?

Ker bo Kontekst jutri potonil v poletni spanec, vam tokrat namesto tradicionalne nedeljske rubrike ponujam poletni kviz. (Za tiste, ki nedeljske rubrike sploh še ne poznate, pa so tu povezave na njene prejšnje objave: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9. Zlasti z zadnjo je neposredno povezan tudi ta kviz.)

Mimogrede: kviz je posvečen naši prihodnji denarni valuti, saj ne gre, da bi na Kontekstu povsem spregledali dobre novice v zvezi z uvedbo evra v Sloveniji (sicer glej tudi tu), s čimer bomo v Sloveniji po dolgem času spet prišli do takšnega drobiža, s kakršnim si je moč privoščiti nekaj otipljivega.

Kviz ima dva dela oziroma vprašanji, ki sta ljubiteljem logike dokaj znani, a namerno ne bom navedel nobenih povezav na spletne strani, na katerih bi lahko našli rešitev. Raje se preizkusite sami, po želji pa lahko svoja odgovora zapišete tudi med komentarje.

1. del:

Stojite pred tremi zaprtimi škatlami, ki vam jih v izbiro ponuja mojster Jaka; dve sta prazni, v eni pa je 1000 evrov. Ko izberete eno izmed škatel (recimo ji škatla A), mojster Jaka odpre eno izmed drugih dveh škatel (recimo ji škatla B), ki je prazna. Nato vam ponudi možnost, da izbrano škatlo A zamenjate s preostalo škatlo C. Če predpostavimo, da vam mojster Jaka ne postavlja pasti, ampak vam to možnost ponudi v vsakem primeru, bi škatli zamenjali ali ne? Zakaj?

2. del:

Zdaj vam mojster Jaka ponuja dve škatli, za kateri vam pove, da je v eni izmed škatel dvakrat več denarja kot v drugi. Izberete si eno izmed škatel, jo odprete in ugotovite, da je v njej 1000 evrov. Mojster Jaka pa vam - spet zgolj iz verjetnostne radovednosti - ponudi, da lahko to škatlo vseeno še zamenjate z drugo. Bi škatli zamenjali ali ne? Zakaj?

Za odgovore in obrazložitve imate čas do septembra - prostor za komentarje je vaš.

Oznake:


sobota, 15. julij 2006

Matej Accetto, 7/15/2006 11:00:00 dop. (trajna stran objave)

Avdiovizualna Unija

Kot sem pisal že pred časom, je Svet EU poskusno začel prenašati svoje posvete in tudi sicer postal veliko bolj "avdiovizualen" (čeprav še ne v vseh uradnih jezikih Unije). Prenosi so shranjeni tudi v arhivu, kjer si med drugim tako že lahko ogledate prvi poskusni prenos torkovega posveta.

O prenosu oziroma tovrstnem prenašanju posvetov nasploh pa si lahko preberete tudi zanimiv komentar Petra Sain ley Berryja.

In ko že govorimo o avdiovizualnem svetu (in Svetu) EU, kaj pa si vi mislite o ideji Evropske komisije, da bi naslednje leto v okviru proslav 50-letnice Rimske pogodbe v vseh prestolnicah držav članic pripravili pravo evropsko "pevsko zabavo" (ki, khm khm, ne bi bila Evrovizija)?

Oznake:


Matej Accetto, 7/15/2006 10:15:00 dop. (trajna stran objave)

Vabilo: Sodna simulacija iz prava EU

Zdaj je novica uradna: skupaj z Ano Vlahek bova prihodnje leto vodila priprave ekipe študentov ljubljanske Pravne fakultete na tekmovanje iz prava EU, European Law Moot Court Competition (ELMC).

Zato zdaj tudi tu k sodelovanju vabim vse študente, ki vas zanima pravo EU in imate željo po pridobivanju zelo praktičnih izkušenj na tem področju. Če vas zanima več, si lahko ogledate uradno stran glavnega organizatorja tekmovanja in predstavitveno stran na spletni strani naše fakultete.

Prek slednje boste lahko našli tudi vabilo k sodelovanju v letošnji ekipi in v njem opis zaželenih lastnosti kandidatov. Rok za prijavo je 5. september, opravite pa jo tako, da pošljete e-pismo na naslova obeh vodij, ana(pika)vlahek(afna)pf.uni-lj.si in matej(pika)accetto(afna)pf.uni-lj.si. Če e-pošte slučajno ne morete uporabiti, nama lahko na fakulteti pustite tudi klasično pisno sporočilo.

Vabljeni! In, čeprav vas za razliko od oddaje BAR ne bom vabil, da na tekmovanje prijavite svoje prijatelje, bom vsekakor vesel, če jim po svoji presoji za vabilo poveste (čim bolj navdušeno, tem bolje).

petek, 14. julij 2006

Matej Accetto, 7/14/2006 08:10:00 dop. (trajna stran objave)

Mladi Evropejci

Bralec v komentarju k zadnji objavi postavlja zanimivo vprašanje, ki si zasluži posebno objavo. Med drugim pravi:

Pred nekaj urami sem imel priložnosti spoznati skupino mladih (rahlo "utrujenih") iz mnogoterih evropskih držav, ki so člani organizacije Mladih Evropskih Federalistov. Zapletel sem se v kratek pogovor z enim izmed slovenskih udeležencev poletne šole, ki letos poteka v Ljubljani. Ob sicer zanimivem pogovoru sem dobil občutek, da je usoda panevropske ideje, v kolikor naj bi jo predstavljali ti mladeniči in mladenke, v še kar slabih rokah. seveda pa dopuščam zmoto na svoji strani, saj ura in luna nista bili na moji strani.

No, zanima me koliko vam je poznana aktivnost te organizacije in kaj mislite o njen in samih idejah, ki naj bi jih zagovarjali, ter bolj splošno, kakšno je vaše stališče o poteh razvoja Europe v luči vsevečjih sprememb na globalni politični (in demografski) sceni.
Ugibam, da se komentar nanaša na poletno šolo Brave New Europe, ki v Ljubljani poteka redno že nekaj let in na kateri sem lani sodeloval tudi sam; pred tem pa so me Mladi evropski federalisti povabili še na eno okroglo mizo ob neki drugi svoji mednarodni konferenci. To je domet mojih osebnih stikov s to organizacijo, pa tudi razlog za svarilo, da sem jim zaradi prijaznih vabil morda nekoliko bolj naklonjen. (Svarilo osebne naklonjenosti #2: ko sem bil še študent, pa sem bil sam sicer zelo aktiven v neki drugi evropski študentski mreži.)

Tovrstno študentsko udejstvovanje mi je na splošno všeč, pa tudi podjetnost konkretnih študentskh organizatorjev, ki skupaj spravijo poletne šole z mednarodnimi gosti, kakršne bi morale bolj pogosto organizirati tudi same fakultete. Ima pa vsaka taka organizacija zelo različne člane - nekateri so resni in zavzeti navdušenci nad vsebinsko idejo delovanja, drugi predvsem nad idejo mednarodne zabave. Konec koncev bo odločalo to, katera struja prevlada. In v kolikšni meri je marsikateri njen član čez dan doktor Jekyll, ponoči pa gospod (ali gospa) Hyde.

Sicer pa imam do panevropskega gibanja ambivalenten odnos, ki ga boste bolje razumeli, če si boste prebrali knjigo, ker se v njih podrobneje posvečam številnim panevropskim idejam skozi zgodovino in v 20. stoletju. Po eni strani imajo čudovite zamisli o združeni Evropi, po drugi pa včasih izgledajo kot neučinkoviti svečeniki boga, v katerega ljudje ne verjamejo in v katerega jih niti ni moč prepričati. Povedano drugače: Evropa, ki si jo (mladi in stari) evropski federalisti zamišljajo, je zelo lepa Evropa, a znajo pokazati predvsem sliko te lepe Evrope, ne pa tudi poti, ki bi do nje peljala. Morda so deloma tudi zaradi tega po nekaj desetletjih od prve svetovne vojne naprej, v katerih so igrali eno ključnih vlog pri snovanju evropskega povezovanja, iz prve lige evropske politike padli v drugo.

Jih pa ne gre odpisati. Sem ter tja lahko tudi evropski federalisti vplivajo na izoblikovanje današnje Unije: med drugim sem nekje zasledil, da naj bi prav Mladi evropski federalisti na nekem svojem kongresu konec sedemdesetih let "iznašli" pojem "demokratični primanjkljaj", ki je postal tako pomembna mantra današnjih kritik in reformnih predlogov Unije.

Na vsa splošnejša vprašanja iz komentarja pa veliko obširneje - in, upam, zanimiveje - "odgovarjam" (= podajam svoja stališča) v knjigi.

Oznake:


četrtek, 13. julij 2006

Matej Accetto, 7/13/2006 10:49:00 dop. (trajna stran objave)

Izgradnja Evrope

Morda bo katerega izmed bralcev razveselila naslednja novica: ravnokar sem dobil potrditev,* da bo jeseni pri založbi Uradni list v zbirki Scientia/Iustitia izšla moja prva samostojna monografija.

(*Z drugimi besedami - objavljeni so rezultati javnega razpisa za sofinanciranje znanstvenih monografij ARRS, državne pomoči, brez katere kljub pogosto visokim cenam ne bi mogle izhajati komercialno občutljivejše znanstvene stvaritve. O (pre)visokih cenah strokovnih knjig in literature nasploh bi lahko skupaj tarnali še več, a naj to ostane tema za kakšno drugo objavo.)

Naslov (in podnaslov) knjige bo Izgradnja Evrope: Od razvoja ideje Evrope do njene ustavne prihodnosti, gre pa bolj ali manj za prvi del moje doktorske disertacije. Sicer sem ravnokar ugotovil, da je knjiga spisana tako pretkano, da ni moč na njenih uvodnih straneh najti nobenega odstavka, ki bi sam po sebi učinkovito povzemal temo in "vabil" k branju.

A vseeno, tu je kratek mamljivček s konca drugega poglavja (opombi izpuščeni):
Ideja Evrope v več pogledih ni več cilj, ampak je postala sredstvo. V prvi vrsti se je to pokazalo že s tem, da si jo je začelo lastiti več različnih projektov povezovanja evropskih držav. Še bolj pa nato s spremenjenimi razmerami po padcu komunizma v vzhodni Evropi, ko so poglavitni mednarodni politični akterji s fleksibilnostjo omenjenih organizacij krmarili med interesi posameznih vzhodnoevropskih kandidatk po vključitvi v evropske povezovalne procese in interesi njihovih članic. Ta vključitev je bila pojmovana kot "vrnitev v Evropo", ki implicira ponovno članstvo v evropski civilizaciji z vso njeno historično prtljago, Evropa pa je postala prožen pojem, ki je predmet mnogih razprav in ga poskušajo opredeliti različne miselne predstave. Razprave se odvijajo tako v okviru kot onkraj njenih meja, a ne na povsem enak način: medtem ko je pri "notranjih" razpravah bistveno vprašanje, kaj je Evropa, je pri "zunanjih" v ospredju predvsem vprašanje, kdo sodi vanjo.
Knjiga bo predvidoma izšla enkrat novembra. Takrat vas bom z veseljem povabil k branju (prek knjigarne ali knjižnice) in komentiranju (prek Konteksta ali osebno).

Oznake:


Matej Accetto, 7/13/2006 08:54:00 dop. (trajna stran objave)

Microsoft v krempljih Unije

Evropska komisija je Microsoftu naložila plačilo kazni, ker ni spoštoval njene odločbe iz leta 2004, po kateri bi moral zagotoviti povezljivost oziroma medobratovalnost svojega operacijskega sistema in programske opreme svojih konkurentov (ter za to predložiti ustrezno dokumentacijo).

Tako odločba iz leta 2004 kot tudi nedavno naložena kazen sta sicer le del daljšega preiskovanja obnašanja Microsofta in njegovega prevladujočega položaja na računalniškem trgu. Tokratna kazen je dobrih 280 milijonov evrov (leta 2004 mu je bilo naloženo plačilo skoraj pol milijarde evrov), če Microsoft ne bo ukrepal, pa bo v prihodnje deležen še višje dnevne kazni v višini 3 milijonov evrov.

Toda, saj Microsoft se trudi, Komisija, res se. Sploh pa, komu ali čemu v resnici jemljete denar? Gotovo ne zgolj korporaciji, ki je zrasla na plečih te simpatične, nenevarne družbice.

Oznake:


sreda, 12. julij 2006

Matej Accetto, 7/12/2006 07:10:00 dop. (trajna stran objave)

Saj-ni-res-pa-je: Kalifornijski odvetnik po imenu Accetto?

Spletni iskalniki so včasih mostovi do nepričakovanih odkritij. Tako sem se spotaknil ob stran, ki naj bi govorila o kalifornijskem odvetniku po imenu Rafael Accetto.

Ko sem, še napol slep od navdušenega presenečenja ob odkritju soimenjaka na drugi strani sveta, kliknil na povezavo, pa se je izkazalo, da gre za izmišljen lik, ki nastopa v izpitnem vprašanju pri predmetu na Harvard Law School.

Profesor Frug je eden najboljših profesorjev, ki so me kdajkoli učili, tako da je ta zasuk pravzaprav še prijetnejše presenečenje - čeprav sem se že videl, kako iščem daljne sorodnike v Kaliforniji...

Res pa je, da ima ta nepričakovana raba mojega priimka lahko zame tudi negativne posledice - predvsem pri študentih, pri katerih je izpit iz težkega predmeta prvega letnika morda povzročil trajnejše motnje ali vsaj nočne more z odvetnikom Rafaelom Accettom v glavni vlogi. Glede na to, da se ime Accetto v izpitu ponovi kar 35-krat, se jim je gotovo vtisnilo v spomin, tako da tudi čez deset let morda ne bom varen, če bom koga izmed njih srečal v samotni, mračni ulici.

Oznake:


Matej Accetto, 7/12/2006 07:00:00 dop. (trajna stran objave)

PAZU

Ste iz Pomurja ter doktor znanosti ali vrhunski umetnik? Potem bi vas znala zanimati PAZU, Pomurska akademsko znanstvena unija. Dejstvo, da bi kratica lahko pomenila tudi Pomursko akademijo znanosti in umetnosti, je nemara zgolj naključje.

Oznake:


torek, 11. julij 2006

Matej Accetto, 7/11/2006 07:15:00 dop. (trajna stran objave)

Kako živeti z loterijo?

Ker smo očitno spet v času, ko bo Slovenijo zagrabila malo večja loterijska mrzlica, nekaj misli o tem, kako živeti z loterijo:

1. Nikakor se lota ne splača igrati redno. Verjetnost, da bo zadela izbrana sedmica, je približno 1 proti 15 milijonov. Postavimo to v perspektivo:

Verjetnost zadetka na lotu je manjša od verjetnosti, da boste udeleženi v letalski nesreči, ki je manjša ali največ enaka verjetnosti, da se boste okužili z boleznijo norih krav, ki je manjša od verjetnosti, da vas bo zadela strela, ki je manjša od verjetnosti, da vas bo zadel avto ali vam bo usodno spodrsnilo v banji. (Za zanimive, čeprav ne preveč prepričljive verjetnosti glej tudi tu.)

Ne verjemite preveč tistim, ki vam pravijo, da so primerjave neustrezne, saj loto igrate večkrat z več kombinacijami, s tem pa povečujete verjetnost. To je sicer res, verjetnost se veča - in z eno kombinacijo bi morali igrati le dobrih 100.000 let, pa bi imeli polovično možnost zadetka. A tudi v tem primeru bi vam več navrgla alternativa.

Alternativa: če na mesec potrošite 5000 SIT, jih vložite v kakšno varčevalno shemo. Že rentno varčevanje NLB vam pri mesečnem pologu 20 evrov po 20 letih navrže dobrih 6.000 evrov, gotovo pa lahko denar vložite še bolje. Morda se 6.000 evrov ne sliši veliko, toda verjetnost je veliko bližje stotim odstotkom. Če bi 100.000 let vsak mesec tistih 20 evrov zgolj vtaknili v nogavico, bi na koncu imeli 24 milijonov evrov (in največjo nogavico na svetu).

2. Igrati se splača zgolj takrat, ko je zadetek res velik, pa tudi takrat sploh ne zaradi možnosti, da bi ga dejansko zadeli, ampak zaradi užitka sanjarjenja, kaj bi si s tem denarjem privoščili. V ta namen je treba srečko kupiti že v začetku tedna pred žrebanjem, v vsakem primeru pa to storiti dovolj redko, da sanjarjenje ne izgubi svojega nenevarnega čara.

3. Ko/če že kupite srečko, pa je dobro na njej izbrati čim bolj neobičajen komplet številk. "Neobičajen" v tem primeru pomeni tak komplet, ki ga po možnosti ni izbral nihče drug, ne pa preveč očitno neobičajen. Zakaj? Verjetnost, da bo izbranih katerihkoli sedem številk, je enaka med vsemi. A če že zadanete, je bolje, da ste edini dobitnik, kot pa da vas je tisoč. Kompleti 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 ali zmagovite številke preteklega tedna so zelo slaba ideja. To je verjetno še edina slabša možnost od te, da 20 let nenehno igrate brez zadetka: če končno zadanete sedmico, ki je vredna 200 milijonov SIT, potem pa si morate dobitek deliti z 2000 drugimi navihanci, ki so prav tako obkrožili "neverjetno" kombinacijo od enice do sedmice.

Oznake:


Matej Accetto, 7/11/2006 07:10:00 dop. (trajna stran objave)

Slovenija v novicah

Ščepec novic o Sloveniji: (pre)kratka omemba na strani revije Forbes, daljše ekonomsko poročilo na indijskem novičniku tekstilne industrije, predvsem pa "Breaking News" Jewish Telegraphic Agency iz New Yorka.

ponedeljek, 10. julij 2006

Matej Accetto, 7/10/2006 03:43:00 pop. (trajna stran objave)

Slovenija četrta na nogometnem svetovnem prvenstvu

Ravnokar pa sem se spomnil, da bi bilo dobro preveriti tudi izplen nogometne novice izpred nekaj tednov: Slovenija je na nogometnem svetovnem prvenstvu zasedla odlično četrto mesto (glej rezultate povsem na dnu), eno robotsko dlako stran od medalje.

Matej Accetto, 7/10/2006 03:30:00 pop. (trajna stran objave)

Sojenje in nogomet

Verjetno niste ubežali novicam z nogometnega prvenstva in tudi že slišali, da so imeli komentatorji in navijači (še enkrat več) veliko pripomb čez sojenje na tem prvenstvu. Ogromno kartonov (vključno s tremi rumenimi enemu igralcu), sporne enajstmetrovke in podobni spodrsljaji naj bi zopet odločali najpomembnejše tekme.

FIFA je sicer na veliko razglašala, da je bilo sojenje pravzaprav odlično in najboljše doslej, naslovniki tega sporočila pa so se mu večinoma rogali.

Mnogi so pri komentiranju - spomnim se oddaje na eni slovenskih televizij - poudarjali, da je problem sojenja v pariteti sodnikov, češ da "vsi vemo", da so najboljši sodniki evropski sodniki, na SP pa sodijo tudi azijski in afriški začetniki. Še ena točka za evro(po)centrizem, ki ga verjetno ni omajalo dejstvo, da sta največje neumnosti zganjala angleški in ruski sodnik, kot ga verjetno tudi ne bo dejstvo, da je finalno tekmo vzorno odsodila argentinska trojica.

Bi videokamere res rešile sporne odločitve? Kot smo videli v finalni tekmi in že marsikdaj prej, so tudi video posnetki z različnih zornih kotov marsikdaj zavajajoči, v določenih primerih pa bi gotovo res pomagali. In nemara že - Zidanov rdeč karton naj bi bil posledica video posnetka in radijske zveze s četrtim sodnikom, ne pa (zgolj) oči stranskega sodnika, s katerim se je glavni posvetoval.

In, ko že govorimo o nogometnem sojenju - kakšna menite, da bo usoda italijanskih klubov, ki naj bi sodelovali v komplesknem sistemu dogovarjanja rezultatov? Bo Italija zmogla svojim nebeškim fantom (in njihovim pre-zvitim managerjem) ne pogledati skozi prste?

Matej Accetto, 7/10/2006 11:56:00 dop. (trajna stran objave)

Zdravstveni turizem po Evropski uniji

Marsikdo je že občutil težave, ki jih imamo v Sloveniji z dolgimi čakalnimi dobami na zdravstvene preglede in posege. A v težavah nismo osamljeni, in tudi ne brez vplivnih prijateljev...

Sodišče ES je v sorazmerno nedavni sodbi v zadevi C-372/04, Watts, odločilo, da država oziroma zdravstvene zavarovalnice svojim zavarovancem ne smejo odreči možnosti, da opravijo svoje zdravljenje v tujini, kadar bi se doma soočili s prekomerno čakalno dobo - a da jim to zdravljenje še vedno krije zdravstveno zavarovanje, sklenjeno v domači državi.

Zadeva se je nanašala na britansko upokojenko Yvonne Watts, ki je trpela za artritisom kolkov in od nosilca zdravstvenega varstva zahtevala odobritev za opravo operacije v tujini, a je ni dobila, češ da je tudi v domačem sistemu ob čakalni dobi moč zagotoviti ustrezno varstvo "v roku, ustreznem ciljem iz vladnega načrta socialnega zavarovanja" in torej "brez neupravičenega odlašanja" (glej 26. točko obrazložitve sodbe).

Sodišče sicer ni podelilo blanketnega upravičenja do opravljanja zdravstvenih storitev v tujini, a je strogo omejilo razloge, iz katerih se takšna možnost določenemu bolniku lahko odreče. Predvsem je treba po sodbi Sodišča "sprejemljivost" določene čakalne dobe presojati po "kliničnih potrebah zadevne osebe glede na njeno zdravstveno stanje", ne pa po nekih splošnih upravnih smernicah (glej 68. točko obrazložitve).

Vprašanje je, koliko ljudi se bo na podlagi te sodbe odločilo, da bodo poskusili pridobiti možnost za opravljanje zdravstvenih posegov v tujini, a v Veliki Britaniji naj bi se predvsem zasebne zavarovalnice že pripravljale na "zdravstveni turizem". O sodbi in njenih možnih implikacijah - zlasti finančnih v primeru dvojne obremenitve neprilagojenega domačega sistema financiranja bolnišničnih programov - so razmišljali tudi že v Sloveniji.

Zanimiva in za uporabnike zdravstvenih storitev vsekakor spodbudna vest. Težava lahko na dolgi rok nastopi le v tem pogledu, da mora pač vedno obstajati neka "tujina", kjer so čakalne dobe krajše. Če bi lahko Wattsova iz Velike Britanije odpotovala na operacijo kolka zgolj v Slovenijo, ji zamenjava domače čakalne dobe s tujo najbrž ne bi kaj dosti koristila.

Oznake:


Matej Accetto, 7/10/2006 07:15:00 dop. (trajna stran objave)

Kot srečanje z ameriškim ustanovnim očakom

Slovenske novice po ameriško: Janez Janša v Clevelandu privabil skoraj 400 oboževalcev, govoril 11 minut izmenjaje v angleščini in slovenščini ter vsaj pri enem oboževalcu vzbujal občutke, kot da je srečal enega izmed očakov ZDA.

Oznake:


nedelja, 9. julij 2006

Matej Accetto, 7/09/2006 01:20:00 pop. (trajna stran objave)

ZSP-9: Pravo, logika in jezik

Pravo se veliko ukvarja z logiko in z jezikom, čeprav je razmerje v tem ljubezenskem trikotniku pogosto deležno viharnih vzponov in padcev.

Ko je ljubljanska Pravna fakulteta izvajala sprejemne izpite, je bil velik del (če se ne motim, 30 odstotkov) končnega števila točk namenjen logičnim nalogam in vprašanjem. A po drugi strani, kot je rekel že Oliver Wendell Holmes, pravo ni plod logike, temveč izkušenj.

Podobno lahko rečemo tudi za jezik - razvija se, kakor paše tistim, ki ga uporabljajo, pri tem pa si včasih logiko bolj podredi, kot pa ji sledi. A vendar si ne moremo kaj, da se ne bi tudi pri jeziku spraševali - in po mojem mnenju je prav, da se - o pravilnosti ali ustreznosti določene rabe.

Rednejši bralci verjetno že veste, da jezik - pa čeprav zelo laično - mika tudi mene. A v tem še zdaleč nisem osamljen. Prav jezik je v zadnjem času pogost zvezdnik objav na enem najbolj branih ameriških pravlogov, Volokh Conspiracy.

Vse se je "začelo" z razpravo o tem, kakšen je pravi pomen besedne zveze "ten times lower", ki je spodbodla številne objave na to temo - glej tu, tu, tu in tu. V zadnjih dneh pa so sledile razprave o "deljenih nedoločnikih" (to boldly go), rabi besede "fulsome" in pravilni množini besede "octopus" (al' prav se piše "octopi", "octopuses" ali "octopedes").

Tovrstne "gramatikalne dileme" seveda tudi pri nas poznamo že dolgo, vključno z vprašanjem, ki je sprva razburilo volokhovce: kaj pomeni, če je nekaj "dvakrat [trikrat, desetkrat] manjše" ali "dvakrat [trikrat, desetkrat] večje" od nečesa drugega?

Za nekatere je matematično jasno, da je "dvakrat več" isto kot "trikrat toliko", za druge pa jezikovno očitno, da je "dvakrat več" (kot tudi "(še) enkrat več") povsem isto kot "dvakrat toliko". Vsekakor pojem "dvakrat" za jezik ne pomeni vedno matematične operacije množenja z dva.

Na srečo ima pravo za takšne zagate tudi zasilne rešitve. Ena je denimo v kletnih prostorih sodišč varno spravljeni primerek "razumnega moža". Ko pride sodišče do težavnega vprašanja razlage dvoumnih pojmov ali določil, ki vplivajo na obnašanje njihovih naslovnikov v pravnem prometu, si pred oči prikliče tega razumnega moža in ga/se vpraša, kaj bi v danem primeru storil oziroma kako bi nekaj razumel on. Če tudi razumni mož ne da prepričljivega odgovora, pa bi se bilo morda najpametneje pri priči nekoga znebiti, bodisi moža bodisi razuma.

Oznake: , ,


sobota, 8. julij 2006

Matej Accetto, 7/08/2006 12:16:00 pop. (trajna stran objave)

Počitniško čtivo

Glede na odzive bralcev bi bila morda dobrodošla še kakšna objava o predlogih leposlovnih knjig za poletno branje. Zato, še zlasti, ker se počasi začenja zadnji teden, preden si bo tudi Kontekst privoščil poletni oddih, sledi nekaj naslovov brez posebnega vrstnega ali kakršnegakoli že reda, ki jih priporočam ali odsvetujem.

(Opomba 1: Gre seveda za zelo subjektivno "igro", zato vam spodnji seznam lahko služi predvsem kot zrcalo mojega okusa - a nič zato, če ga boste znali uporabljati, vam bo morda prinesel kak dober namig.)

(Opomba 2: Naslove spodaj navedenih del pišem v slovenščini, čeprav gre večinoma za predloge tujih naslovov in ni nujno, da knjige obstajajo v slovenskem prevodu. Ugibam, da jih boste po potrebi vseeno znali najti, če boste imeli s kakšnim težave, pa to sporočite v komentarjih. Sicer priporočam, da knjigo vedno preberete v njenem izvirnem jeziku, katerikoli že to je, če ga le znate dovolj.)

Kakorkoli že, tukaj je seznam:

1. Marsikaj izpod peresa Umberta Eca. Vsekakor da za Foucaltovo nihalo, ki je tisto, kar bi morala biti Da Vincijeva šifra, pa za zbirko kratkih esejev Kako potovati z lososom in tudi za Baudolina, ne pa za Otok včerajšnjega dne. (Zdaj je v italijanskem izvirniku in vsaj v angleškem prevodu zunaj tudi že Skrivnostni plamen kraljice Loane, a se ga sam še nisem lotil.)

2. Da za skoraj karkoli, kar je napisal Louis de Bernieres. Za knjige z resnim zgodovinskim duhom Mandolina kapitana Corellija (morda jo poznate v filmski preobleki, a knjiga je v bistvu neprevedljiva v film) ali Ptice brez kril (o razpadu otomanskega cesarstva), za duhoviti občutek južnoameriškega magičnega realizma pa trilogija od dona Emmanuela prek senora Viva do kardinala Guzmana.

3. Da za Zgodovino sveta v desetih poglavjih in pol Juliana Barnesa, morebiti za njegova Prerekanja in Ljubezen itd., ne pa za njegovo Anglija, Anglija.

4. Da za Boga majhnih stvari Arundhati Roy, ne pa za njeno aktivistično pisanje v slogu Cene življenja. (In to ne glede na to, kaj si sicer mislite o njenem aktivističnem udejstvovanju.)

5. Da za Alamut Vladimirja Bartola, ne za Kalipso Vesne Milek.

6. Da za Kazua Ishiguro in njegove Ostanke dneva, niti ne pa za njegov Ne zapusti me nikdar.

7. Da za prvo polovico Pokore Iana McEwana, ne pa za njegov Amsterdam.

8. Da za V vrtincu Margaret Mitchell in Slepega morilca Margaret Atwood, ne za karkoli od Paula Coelha.

9. Da za Žaltav aluminij in tudi za Bel merc s plavutmi Jamesa Hawesa (čeprav nekaterim zelo ni všeč), ne za njegov Bel prašek, zelena luč.

10. Da za marsikaj Harukija Murakamija.

Užitkov polno branje! Če imate kakšen svoj predlog, pa ga bomo nemara vsi veseli v komentarjih.

Oznake:


petek, 7. julij 2006

Matej Accetto, 7/07/2006 12:26:00 pop. (trajna stran objave)

Samo milijon nas še...

... uporablja potne liste, če je verjeti tej novici o mednarodnih poslih v zvezi z novo generacijo potnih listin. Se opravičujem tistim, ki jih vznemiri vsaka omemba enega "priljubljenejših" domačih podjetij.

Oznake:


Matej Accetto, 7/07/2006 11:58:00 dop. (trajna stran objave)

Napor in nagrada pravnega študija v Mariboru

V junijski številki glasila študentov PF v Mariboru Iusto Iure, ki je posvečena temi "profil dobrega študenta (prava) uporabnega za delodajalca", je objavljena tudi anketa uredništva, ki jo je izpolnilo 236 anonimnih študentov.

Glasilo si vsekakor zasluži pohvale za objavo revije na spletu in za izvedbo ankete. O vsebini ankete oziroma anketnih odgovorov (na straneh 19-23 povezanega besedila) pa imamo lahko nekaj pomislekov. Poglejte si jih sami, tu pa le dva primerka:

Na vprašanje "Na kakšen način študiraš?" je kar 51 odstotkov anketiranih odgovorilo, da študirajo le nekaj dni pred izpitom; 14 odstotkov, da študirajo sproti oziroma vsak dan; 34 odstotkov drugo (vse vmes); en odstotek pa celo, da študira zgolj en dan pred izpitom.

Te odgovore lahko primerjamo z odgovori na vprašanje povprečne izpitne ocene: 10 odstotkov ima povprečno oceno med 6 in 6,9; 30 odstotkov med 7 in 7,5; 21 odstotkov med 7,6 in 8; 22 odstotkov med 8 in 8,5; 9 odstotkov med 8,6 in 9; 6 odstotkov med 9,1 in 9,5; ter 2 odstotka med 9,5 in 10.

V grobem in poenostavljeno to pomeni, da je povprečna povprečna ocena študenta PF v Mariboru - vsaj takega, ki se odziva na ankete - tam nekje 7,8.

Pozna kdo podobne podatke - tu mislim predvsem na "dolžino" študija - tudi za ljubljansko PF?

četrtek, 6. julij 2006

Matej Accetto, 7/06/2006 09:20:00 dop. (trajna stran objave)

Terminološko-prevajalske zagate?

Mnogi to verjetno že poznate, nekaterim pa bo novica dobrodošla. V novem čudovitem evrosvetu se gotovo srečujete z veliko terminološkimi zagatami in običajni slovarji vam pri prevajanju ali razumevanju strokovnih evroizrazov bore malo pomagajo. Zato pa je že dostopnih kar nekaj terminoloških pripomočkov in v pripravi so tudi novi.

Enkrat v prihodnje se bom o tem bolj razpisal. A za dober začetek si lahko ogledate slovensko vladno bazo Evroterm, ki je uporabniku zelo prijazna, vse obsežnejša in pretežno zanesljiva. Sicer je iz razumljivih razlogov omejena na nomotehnično izrazje in v njej ne boste našli veliko doktrinarnih izrazov pravne teorije, a vendarle vam bo gotovo pogosto priskočila na pomoč.

Oznake:


Matej Accetto, 7/06/2006 09:10:00 dop. (trajna stran objave)

Novi in stari volilni tokovi

Dve vesti iz evropskih spletnih novičnikov:

eurotopics v svojem dnevnem izboru poroča, kako naj bi časniki iz Zahodne Evrope komentirali dejstvo, da so v nekaterih vzhodnoevropskih državah v zadnjem času na oblast prišle populistične politične stranke;

EUobserver pa poroča o izjavah predsednika nizozemskih laburistov, ki bodo verjetno prišli na oblast na predčasnih novembrskih volitvah po nedavnem padcu desno-sredinske vlade. Wouter Bos je izrecno sporočil, da bo tudi v primeru laburistične vlade na Nizozemskem vsekakor potrebno organizirati nov referendum o novi ustavni pogodbi, če/ko jo bo Unija v bolj ali manj prenovljeni obliki želela obuditi k življenju.

To je posredno moč razumeti tudi kot enega močnejših argumentov za to, da bi bilo treba ustavno pogodbo spremeniti korenito in ne zgolj lepotno olepšati. Na nek način bo prenova pogodbe postala izpit z naslovom "Kaj je treba spremeniti, da bomo prepričali francoske in nizozemske državljane?". Obenem pa bo morala Unija biti pozorna tudi na morebitne politične in javnomnenjske zasuke v drugih državah članicah. Zabave z njeno ustavno prenovo še zdaleč ni konec.

sreda, 5. julij 2006

Matej Accetto, 7/05/2006 08:15:00 dop. (trajna stran objave)

Slovenija s 150-članskim parlamentom?

Ko nas zamenjujejo tudi (še) "naši": naslov bi še lahko pripisali terminološki nedoločnosti, zastava pa je prikupna pika na i.

Oznake:


Matej Accetto, 7/05/2006 08:05:00 dop. (trajna stran objave)

Nova baza (pravnih) besedil na omrežju COBISS

Če uporabljate računalnike z dostopom do tujih elektronskih baz prek spletnega naslova COBISS - denimo v kakšni izmed slovenskih knjižnic - vas bo morda zanimala vest, da so med baze očitno vključili novo po imenu Wiley InterScience.

Proti družboslovnim pričakovanjem ta baza vključuje tudi nekaj pravnih naslovov - po prvem štetju osemnajst. Taisti presenečeni družboslovni občutek bi sicer znal takoj ugovarjati, da navedeni naslovi za pravnika niti niso tako zelo zanimivi, toda morda boste prav tam našli tisto eksotiko, ki jo pogrešate pri klasičnih pravnih revijah.

Za tiste, ki zbirk sploh ne poznate, pa v pomoč še nasvet, da so za pravnika najuporabnejše baze oziroma servisi ProQuest, OCLC in EIFL.

torek, 4. julij 2006

Matej Accetto, 7/04/2006 07:50:00 dop. (trajna stran objave)

Padajoča vrednost nedolžnih

Verjetno že veste, da je sodni senat Višjega sodišča v Mariboru Milici Makoter izrekel oprostilno sodbo. To je sprožilo nove razprave o sodnih postopkih in raznorodnih vprašanjih, od kakovosti tožilstva do smiselnosti dragih postopkov, ki se končajo z oprostilno sodbo.

A pustimo ob strani vprašanje, kako je sploh moč smiselnost ali pravilnost posamezne (ljudske) sodbe oceniti neodvisno in drugače od sodbe sodišča (v imenu ljudstva), telesa, ki ga imamo ravno zato, da bi sploh lahko prišli do takšne verodostojne sodbe. Ta objava je zgolj plod misli, ki jo je izrekel Boštjan Lajovic v intervjuju z našim kolegom Draganom Petrovcem (mislim, da je bilo v včerajšnjih Odmevih) in ki je šla nekako takole: "Ali se potemtakem strinjate s starim reklom, da je bolje izpustiti tri krive, kot pa zapreti enega nedolžnega?"

Tri krive? Od kdaj je v tem reklu govora o treh krivih? Spomnim se, da sem se že pred časom (tudi tu) spraševal o tem, zakaj nekateri viri govorijo o stotih krivih, drugi pa o desetih. (Vse v enačbi: "Bolje izpustiti sto [deset/x] krivih, kot pa zapreti enega nedolžnega.")

Možna se mi je zdela hipoteza, da gre lahko tudi za spremembo skozi čas ter da morda pada relativna vrednost nedolžnih ljudi v primerjavi s krivimi (ali seveda obratno, da raste relativna vrednost krivih). Nekoč je bil en nedolžen človek vreden nekaj več kot sto krivih, zdaj le še nekaj več kot deset (in, implicirano, manj kot enajst) krivih.

Zdaj pa je vrednost nedolžnega, če gre verjeti Lajovičevemu reklu, padla le še na dobre tri krive. Zakaj tak padec vrednosti? Je ponudba nedolžnih prevelika? So krivi postali vse redkejša dobrina? Morda pa gre zgolj za meni neznano primerjalnopravno oziroma valutno posebnost določenega slovenskega ozemlja, ki pač domače zlikavce čisla bolj kot drugod?

To so vprašanja, ki zahtevajo vsaj posebno okroglo mizo.

Matej Accetto, 7/04/2006 07:24:00 dop. (trajna stran objave)

Bes in ponos

Če sem pred nekaj dnevi že pisal o knjigi, ki vam jo priporočam v branje, naj danes še o eni, ki vam jo toplo odsvetujem.

Bes in ponos je marsikje poznana knjiga marsikje zloglasne italijanske avtorice Oriane Fallaci, v kateri se avtorica odziva na teroristični napad 11. septembra 2001 in z veliko drznosti s kritičnim prstom pokaže na tiste, ki so po njenem mnenju krivi za napad in povezano gorje po svetu.

Bes in ponos pa bi lahko bil tudi opis za notranji boj, po katerem sem knjigo zalučal v smeti. Tega sicer ne počnem - če kaj, so moje domače knjižne police prezasedene s kupljenimi knjigami, med katerimi redke posojam naokrog in še redkejše preberem ponovno - toda kaj mi je bilo storiti drugega, ko pa mi je bilo jasno, da je ne bom hotel nikomur niti priporočiti, kaj šele, da bi mu jo posodil; za povrh pa sem si jo v slovenskem prevodu kupil na letališču ob svoji zadnji poti v Cambridge in na Otoku zanjo tako ali tako ne bi našel bralcev, ampak bi jo skupaj z drugo kramo moral nositi nazaj. Zato je šla v smeti - naj se reciklira oziroma preporodi v organske odpadke ali kaj koristnejšega.

Fallacijeva je pogumna in načelna ženska, ki je v svojem življenju doživela marsikaj in se pogosto postavljala po robu pravim ali navideznim tiranom njene ožje ali širše okolice. Toda iz teh izkušenj zame po zadnji knjigi sodeč ni povlekla ne posebne modrosti ne dobrega občutka za pisanje. Knjiga je polna besa (ali gneva) in ponosa, a se mi zdi prisiljena, na trenutke naivna, na trenutke zavajajoča. Seveda je tudi islamofobna oziroma pretirano nastrojena proti muslimanski veri ter njenim vernikom, a to ni glavni razlog za pričujočo kritiko - nenazadnje to o knjigi vsakdo ve, še preden jo sploh vzame v roke. Kar me je presenetilo in razočaralo, je bila zelo nizka in neprepričljiva raven argumentacije tistega, kar je Fallacijeva s knjigo želela povedati.

Nemara zaradi zapisanega avtorica, ki je vajena že veliko hujših stvari od kritike malega slovenskega akademika, ne bi izgubila niti trohice spanca. Meni pa njene knjige ne bo treba prekladati s police na polico...

ponedeljek, 3. julij 2006

Matej Accetto, 7/03/2006 01:28:00 pop. (trajna stran objave)

Indijsko veleposlaništvo v Sloveniji

Novica, ki je sam še nisem zasledil v slovenskih medijih (kar je sicer verjetno bolj problem mene kot medijev): Indija se je odločila odpreti veleposlaništvo v Sloveniji.

Matej Accetto, 7/03/2006 08:12:00 dop. (trajna stran objave)

Kitajski vlaki do Lhase

Ko sem pred časom že pisal o možni novi železniški trasi od EU do Kitajske, si pozornost vsekaor zasluži tudi ta novica. Kot ste ali boste izvedeli prek petih drugih medijev, je Kitajska na pot poslala prvi vlak od Pekinga do Lhase, prestolnice Tibeta, en vlak pa je že naredil poglavitni del nove železniške trase od Golmuda do Lhase.

Novice so mešanica dveh glavnih sporočil: po eni strani slavospeva kitajske gospodarske odločnosti in učinkovitosti, saj so celotno železnico zgradili v petih letih oziroma eno leto pred napovedanim rokom; po drugi strani pa skrbi glede nadaljnjega naseljevanja Kitajcev v Tibetu, s čimer bi ogrozili avtohtono tibetansko prebivalstvo. Do železnice je bilo priseljevanje prevladujočega kitajskega etničnega prebivalstva še omejeno (kot poroča CNN, naj bi bile uradne številke 4.2 odstotka prebivalstva v Tibetu, neuradne višje, londonski Telegraph poroča, da naj bi bilo kitajskih priseljencev 7.5 milijona, kar je že več od 6 milijonov Tibetancev), z železnico pa bo prišlo do neustavljivega razmaha.

Pred dvanajstimi leti sem bil sam v Tibetu, kamor sem iz Golmuda - istega pustega mesta, od koder se na tibetansko planoto zdaj poganja železnica - prišel na avtobusu. (Mimogrede, v tistem času sta obstajali dve vrsti avtobusov - "kitajski navadni" (s petimi sedeži namesto običajnih štirih po širini avtobusa) in "japonski deluks" (replika avtobusa iz filma Ko to tamo peva). Ugibam, da se spričo nedavnih sporov z Japonsko drugi tip zdaj imenuje drugače, morda "svobodni deluks".)

Kakorkoli že, takrat so vsi razlagali, da je gradnja železnice na Tibet zgolj iluzija, saj bi morali kopati predore skozi z ledom napolnjene gore, kar bi bilo zaradi taljenja ledu nemogoče. To so ocenili tudi švicarski strokovnjaki, ki so bili tedaj zaradi domačih izkušenj najbolj izkušeni strokovnjaki na svetu. Nič več, kot vse kaže. Kitajski dosežek ni zgolj uspeh njihove odločnosti, ampak tudi tehnološke iznajdljivosti. Pa najsi gre za kopanje predorov ali pa za splošno nevarnost vožnje vlaka po zamrznjeni, a topljivi podlagi.

O ekoloških in etničnih nevarnostih te železnice bom besedo raje prepustil drugim, ki se na to spoznajo. Imam pa v zvezi z eno in drugo kritiko vendarle dva pomisleka, za katera si želim, da bi mi kritiki nanju znali ponuditi prepričljive odgovore.

Ekološki pomisleki zahodnih kritikov ob takšnih projektih pogosto zvenijo dvolično in elitistično. Malo me spominjajo na nezadovoljstvo nad projekti, ki v vasicah tretjega sveta postavljajo satelitska središča za uporabo interneta in podobno - ko ljudje pravijo, da ni razloga za takšne surove posege v srečno ustaljeno življenje lokalnih skupnosti, v resnici pa jih bolj moti dejstvo, da ti kraji ne bodo več tako avtohtoni in starodobni zanje kot turiste, ne pa za tamkajšnje prebivalstvo kot del sveta 21. stoletja. Bi kjerkoli na Zahodu v imenu ekološke zavesti živeli brez svojih avtocest, železnic, letalskega prometa in naftnih tankerjev? Seveda ne.

Glede etničnih nevarnosti glede naseljevanja pa me je vedno begalo naslednje: Kitajci so vedno bili znani kot narod, ki je prek oblasti za skupni napredek voljan žrtvovati veliko ljudskega truda. Če že kaj, se zdijo do pomena posameznega življenja ob ogromnem prebivalstvu kvečjemu preveč brezbrižni. A vendar so v zgodbi naseljevanja Tibeta in železnice prikazani kot nekakšni lenobni snobi. Če bo na Tibet peljala železnica, ki bo tja prišla čez noč, potem se bodo tja množično naseljevali; če bo treba na poti preživeti 30 ur v avtobusu ali na tovornjaku, pa ne. Čeprav se tudi meni zdi, da bo železnica morda vse skupaj pospešila, se mi vseeno zdi hecno, da bi bila razlika med železnico in cestnim prometom v primeru "hanske" nevarnosti tako odločilnega pomena.

nedelja, 2. julij 2006

Matej Accetto, 7/02/2006 01:00:00 pop. (trajna stran objave)

Zabavni svet prava - osmič

Tokratni prispevek v tej rubriki bi se lahko imenoval tudi "lahkotnejši" svet prava. Namenjen je namreč predstavitvi (ameriške) pravne revije, ki ne objavlja zgolj humornih, temveč tudi nekatere resnejše prispevke pravni teoriji.

Gre za revijo Green Bag, ki je namenjena kratkim pravnim prispevkom. Kot pravijo v samoopisu revije, naj bi šlo za "kraj, kjer bi lahko strokovnjaki preverili ustvarjalno zamisel ali ponudili razpravo, ki si zasluži več kot pismo uredniku, a manj kot petdeset opomb". Ob tem bi kdo morda pripomnil, da v Sloveniji temu kriteriju ustreza marsikatera pravna publikacija, a ne smete pozabiti, da so v ZDA članki pogosto dolgi sto in več strani z nekaj sto opombami.

Kakorkoli že, Green Bag tako vsebuje zanimive kratke članke, ki morda ravno zaradi kratkosti silijo tudi k določeni duhovitosti. Tako si denimo lahko preberete analizo o tem, kako pogosto posamezni sodniki Vrhovnega sodišča ZDA razpravno dvorano ob ustnih obravnavah zadev pripravijo do smeha, ali pa članek v zagovor računalniške tipke Delete. Seznam člankov, ki so dostopni prek spletne strani, si lahko ogledate na tej strani.

Če ste posebej navdahnjeni z ljubeznijo do ameriškega vrhovnega sodstva, pa si lahko poskusite izboriti tudi posebno figurico svojega najljubšega sodnika.

Oznake:


sobota, 1. julij 2006

Matej Accetto, 7/01/2006 11:15:00 dop. (trajna stran objave)

Wittgensteinova grebljica

In ko že govorim o knjigah...

V počastitev in popestritev svojih obiskov Univerze Cambridge sem si prebral - ter zdaj priporočam - knjigo Wittgensteinova grebljica (Wittgenstein's Poker) Davida Edmondsa in Johna Eidinowa.

Knjiga je s Cambridgeom povezana zato, ker je posvečena desetminutnem prepiru med dvema velikima filozofoma, do katerega je prišlo v okviru manjše univerzitetne debatne skupine. Na eni strani je stal Ludwig Wittgenstein, ki sem ga že omenjal kot člana skupinice iz Grantchestra in ki je bil ustanovitelj kar dveh različnih šol o pogledu na vez med jezikom, mislijo in svetom. Na drugi je stal Karl Popper, med drugim tudi utemeljitelj merila znanosti po preverljivosti njenih napovedi, o čemer sem govoil v eni nedavnih objav, sicer pa med drugim avtor Odprte družbe, po kateri je njegov nekdanji učenec George Soros poimenoval svoje dobrodelne dejavnosti. Vmes pa je ležala grebljica za peč...

Knjiga njuno vročo razpravo sicer izkorišča predvsem kot uvod v zanimiv opis njunih življenj in filozofskih korakov, predvsem v večinoma domiselni primerjavi različnih poti, ki so ju pripeljale do tega, da sta se 25. oktobra 1946 končno srečala v majhni, še vedno povojno zanemarjeni sobici King's Collegea, na katere oknih so še vedno visele temne zavese za primer zračnih napadov in v kateri ni delalo gretje, tako da so se študenti in profesorji greli s kurjenjem oglja v odprtih kaminih.

A vendar je slika prepira zanimiva in privlačna, čeprav se ga tudi udeleženci sami kasneje niso več spominjali na enak način. Vsi so se spominjali le nečesa - da je v prepiru nedvomno nastopala grebljica za peč. Kot enkrat v začetku knjige pravita avtorja:
O bistvenih delih zgodbe - zaporedju dogodkov, ozračju, obnašanju antagonistov - obstajajo jasni spomini, ki si prav tako jasno nasprotujejo. Grebljica je razbeljena ali hladna. Wittgenstein z njo jezno maha, ali pa jo uporablja kot palico, kot primer, kot orodje. Dviga jo v zrak, uporablja jo za poudarek, jo trese ali se igra z njo. Odide po izmenjavi besed z Russellom ali pa odide po tistem, ko Popper izreče svoje načelo o grebljicah. Odide tiho ali nenadno, s treskom vrat. Russell govori z visokim glasom ali rjovi.
Kaj se je res zgodilo, in zakaj?
Da bi "izvedeli" več o tem (predvsem pa o življenjih obeh glavnih akterjev), si boste morali prebrati knjigo. Sicer ne gre za posebno mojstrovino, a je vredna kakšnega popoldneva.

Matej Accetto, 7/01/2006 11:00:00 dop. (trajna stran objave)

Svetovni sejem e-knjig

Ko se bo končalo svetovno prvenstvo v nogometu in vas bo že klicala kakšna obmorska ali domača poletna senca, si lahko ogledate tudi stran svetovnega sejma e-knjig, ki bo potekal od 4. julija do 4. avgusta in kjer vam že letos obljubljajo ponuditi kar 333.333,333... (=1/3 milijona) e-knjig.

This page is powered by Blogger. Isn't yours?