nedelja, 09. julij 2006

Matej Accetto, 7/09/2006 01:20:00 pop. (trajna stran objave)

ZSP-9: Pravo, logika in jezik

Pravo se veliko ukvarja z logiko in z jezikom, čeprav je razmerje v tem ljubezenskem trikotniku pogosto deležno viharnih vzponov in padcev.

Ko je ljubljanska Pravna fakulteta izvajala sprejemne izpite, je bil velik del (če se ne motim, 30 odstotkov) končnega števila točk namenjen logičnim nalogam in vprašanjem. A po drugi strani, kot je rekel že Oliver Wendell Holmes, pravo ni plod logike, temveč izkušenj.

Podobno lahko rečemo tudi za jezik - razvija se, kakor paše tistim, ki ga uporabljajo, pri tem pa si včasih logiko bolj podredi, kot pa ji sledi. A vendar si ne moremo kaj, da se ne bi tudi pri jeziku spraševali - in po mojem mnenju je prav, da se - o pravilnosti ali ustreznosti določene rabe.

Rednejši bralci verjetno že veste, da jezik - pa čeprav zelo laično - mika tudi mene. A v tem še zdaleč nisem osamljen. Prav jezik je v zadnjem času pogost zvezdnik objav na enem najbolj branih ameriških pravlogov, Volokh Conspiracy.

Vse se je "začelo" z razpravo o tem, kakšen je pravi pomen besedne zveze "ten times lower", ki je spodbodla številne objave na to temo - glej tu, tu, tu in tu. V zadnjih dneh pa so sledile razprave o "deljenih nedoločnikih" (to boldly go), rabi besede "fulsome" in pravilni množini besede "octopus" (al' prav se piše "octopi", "octopuses" ali "octopedes").

Tovrstne "gramatikalne dileme" seveda tudi pri nas poznamo že dolgo, vključno z vprašanjem, ki je sprva razburilo volokhovce: kaj pomeni, če je nekaj "dvakrat [trikrat, desetkrat] manjše" ali "dvakrat [trikrat, desetkrat] večje" od nečesa drugega?

Za nekatere je matematično jasno, da je "dvakrat več" isto kot "trikrat toliko", za druge pa jezikovno očitno, da je "dvakrat več" (kot tudi "(še) enkrat več") povsem isto kot "dvakrat toliko". Vsekakor pojem "dvakrat" za jezik ne pomeni vedno matematične operacije množenja z dva.

Na srečo ima pravo za takšne zagate tudi zasilne rešitve. Ena je denimo v kletnih prostorih sodišč varno spravljeni primerek "razumnega moža". Ko pride sodišče do težavnega vprašanja razlage dvoumnih pojmov ali določil, ki vplivajo na obnašanje njihovih naslovnikov v pravnem prometu, si pred oči prikliče tega razumnega moža in ga/se vpraša, kaj bi v danem primeru storil oziroma kako bi nekaj razumel on. Če tudi razumni mož ne da prepričljivega odgovora, pa bi se bilo morda najpametneje pri priči nekoga znebiti, bodisi moža bodisi razuma.

Oznake: , ,


Komentarji:

Dodaj komentar



<< Na glavno stran

This page is powered by Blogger. Isn't yours?