petek, 22. december 2006

Matej Accetto, 12/22/2006 11:50:00 dop. (trajna stran objave)

Vesele praznike

To je moja zadnja objava v letošnjem letu. Tisti, ki bi bili radi še zadnji teden v družbi Konteksta, lahko upate na (ali dodajate!) koristne komentarje k objavama o logičnih ugankah in nominacijah za najboljša pravna besedila leta 2006. Zlasti tisti študenti, ki bi bili radi tudi na prelomu leta delovni, pa se lahko posvečate pozivu v objavi o načrtovanju sprememb ureditve PDI.

Za vse, takšne in drugačne, pa lepe želje za praznike in prihodnje leto, ki naj bo obenem najboljše od vseh doslej in najslabše od vseh odslej!

Matej Accetto, 12/22/2006 11:45:00 dop. (trajna stran objave)

Najboljša pravna besedila leta 2006

Ideja je še zelo nedodelana, a po mojem mnenju vredna razmisleka.

Glede na to, da se pri pravnem delu nenehno srečujemo s pravnimi besedili vseh vrst - od zakonov in sodb do pravnih knjig in člankov - morda ne bi bilo od muh, če bi se enkrat na leto spomnili vseh najboljših "literarnih" dosežkov slovenskega prava.

Predloge bi vam seveda bilo težko dati kar takole naenkrat iz glave - načeloma bi morali o tem razmišljati vse leto in ob vsakem dobrem preblisku poslati nominacijo na nek zbirni spletni naslov. A vendarle - mar ne bi bilo sijajno, kadar preberete kak dober članek, če bi lahko o tem obvestili še druge?

V skladu s poslanstvom Konteksta se tako rade volje "žrtvujemo" za zbirni kotiček vseh nominacij najboljših pravnih besedil preteklega leta. Ideja je, da lahko bralci predlagate katerokoli besedilo, za katero se vam zdi vredno, da bi si ga ogledali tudi drugi, ali pa vsaj, da je po nekem vsebinsko-slogovnem smislu presežek, vreden pohvale.

Edino pravilo, ki je spričo "okolja" nekako samoumevno (in morda obenem tudi deloma nepotrebno), je to, da med nominiranci ne more biti objav na Kontekstu in česarkoli, kar sem objavil sam.

Če želite, lahko izbor morda uredimo tudi po posameznih "kategorijah". Denimo, takole na prvo žogo so lahko kategorije izbrancev naslednje:

- Najboljša pravna knjiga leta 2006
- Najboljši pravni članek leta 2006
- Najduhovitejši pravni članek leta 2006
- Najboljša spletna pravna objava leta 2006
- Najduhovitejša spletna pravna objava leta 2006
- Najboljša sodba leta 2006
- Najboljša zakonska določba leta 2006
- ter seveda naziv absolutnega prvaka Najboljše pravno besedilo leta 2006
- in kot bonus še Posebno priznanje za enega najboljših pravnih besedil vseh časov

Če vam bo ideja všeč in boste ugotovili, da lahko nominirate več različnih besedil, potem bom v januarju ali februarju z veseljem pripravil finalni izbor med nominiranci, ki bo po načinu nominacij in glasovanja sledil podelitvi Oskarjev, po blišču pa jo mnogokratno nadkrilil.

Predvsem pa bi bil sam zelo vesel predlogov dobrih besedil, ki bi jih bilo vredno opaziti oziroma jih ne bi smeli spregledati; in verjamem, da drugi bralci tudi.

četrtek, 21. december 2006

Matej Accetto, 12/21/2006 08:50:00 pop. (trajna stran objave)

Spremembe ureditve PDI

Če ste po naslovu te objave sklepali, da bom pisal o potekajoči študentski pobudi za spremembo ureditve PDI (pravniškega državnega izpita), potem se žal motite. Vsaj kolikor je meni znano, takšne pobude še ni. A ravno zato je ta objava spodbuda, da do nje lahko pride!

Vsi vemo, da je pravniški državni izpit velik trn v peti svežih diplomirancev in vsaj ob trenutkih razmisleka o prihodnosti vsakega študenta. Obenem tudi vemo, da obstoječa ureditev ne more obstati v enaki obliki za vedno. Zato tudi ideja o možni študentski pobudi in konkretnem predlogu sprememb (ki, mimogrede, ni zrasla na mojem zelniku). Kot sem izvedel, pa naj bi se že januarja ali najkasneje februarja sprejemala novela zakona oziroma sprememba obstoječe ureditve.

Imate študenti in sveži diplomanti kakšne ideje oziroma stališča o tem, kako bi se obstoječa ureditev lahko spremenila? Na ministrstvu za pravosodje bi načeloma verjetno prisluhnili obrazloženemu mnenju oziroma prepričljivim predlogom študentov, še zlasti, če bi jih predstavilo kakšno reprezentativno telo, denimo Študentski svet PF.

Torej: če bi želeli, znali in zmogli, bi bilo tudi zdaj - pa čeprav se žal malo mudi - dobrodošlo, če bi študenti o tem pripravili razpravo in razmislili, ali lahko ministrstvu ponudite kak konstruktiven predlog sprememb! To bi se sicer moralo zgoditi hitro - predlog bi moral na ministrstvo romati tam nekje najkasneje 10. januarja oziroma še pred zimskimi počitnicami.

A vendarle: če bi Študentski svet in zainteresirani študenti v prvem tednu novega leta pripravili razpravo, na katero bi morda povabili še kakšne izkušenejše sogovornike, nato pa v drugem tednu do konca izoblikovali svoj predlog oziroma oris možne prenove ureditve, bi jo 10. januarja lahko odposlali na ministrstvo. Zlasti pri slednjem - o ureditvi PDI žal nisem nikoli preveč razmišljal - sem vam pripravljen priskočiti na pomoč tudi sam.

Oznake:


Matej Accetto, 12/21/2006 07:55:00 pop. (trajna stran objave)

Praznična Pravičnost

Leto se počasi izteka in tudi avtorji Konteksta si moramo privoščiti nekaj oddiha. Da pa ne bi ostali povsem brez Kontekstove družbe, vam bom za konec ponudil še par objav s spodbudo ali vprašanji za praznične dni. Malo bolj neposredno pravni del jutri, še zadnji letošnji ščepec logike pa že danes.

Ker so o mojih prejšnjih logičnih ugankah krožile maloštevilne, a dobro organizirane govorice, da so pretežke, vam tokrat ponujam serijo nekaj lažjih in nelogičnih ugank, ki jih posvečam tejle dami. Natančneje, po vrsti so posvečene njenim tehtnici, meču, očem in srcu. Pa poglejmo, kako bi se ti - draga bralka ali bralec - obnesel v vlogi Iustitie.

(Opomba: Seveda vsakemu bralcu svetujem, da se z ugankami sooči sam, preden si ogleda morebitne rešitve ali pripombe med komentarji; obenem pa ste bralci zelo dobrodošli, da tam pustite svoje mnenje oziroma odgovore.)


I. Tehtnica

Predstavljajte si, da ste zakladnik drobne državice, ki v osrednjem evropskem bančnem trezorju hrani devet zlatih palic denarnih rezerv. Lepega dne državni parlament izglasuje zakon, po katerem se bo iz teh rezerv spričo premile zime vsem državljanom kupilo sladoled in lakomni državljani vas s prazno malho nemudoma pošljejo po zlate palice. Ko pridete do trezorja, pa ugotovite, da je skupna teža vseh palic nekoliko prelahka, saj vam napolnjena malha ne šibi dovolj ramen. Predstavnik banke vam skrušeno prizna, da je ena izmed palic verjetno res zamenjana z nekoliko lažjo lažno palico.

Ker vas sladoledosnedni državljani že nestrpno pričakujejo, bi radi čim hitreje ugotovili, katera izmed palic je lažja, da bi jo lahko zamenjali. Če imate na voljo zgolj nihajno tehtnico s posodo na vsaki strani, kamor lahko polagate palice, kolikšno je najmanjše število tehtanj, ki ga potrebujete, da najdete prelahko palico?


II. Meč

V neki drugi mali državici na poti domov pa imajo hecen zakon. Vsakogar, ki se čez nek stari most sprehodi z več kot petimi zlatimi palicami, grobo kaznujejo. Pri tem pa dajo obsojencu samemu na izbiro, katera kazen ga bo doletela. Dati mora namreč izjavo in če je ta izjava resnična, ga zaprejo za deset dni, če je neresnična, pa mu vzamejo pet zlatih palic.

Na žalost ste v naglici tudi sami zagrešili zoprno nevšečnost in pretita vam dve kazni, od katerih ne ena ne druga ne bo razveselila vaših sodržavljanov. Ali obstaja kak način, da se rešite nesrečne usode?


III. Oči

[Ta del ima dve vprašanji, v skladu z razhajajočimi mnenji o tem, ali je Pravičnost v resnici slepa (kot pravi najsodobnejša misel) ali pa zgolj nosi prevezo čez oči (kar je, mimogrede, tudi dokaj nedavna pridobitev). Pa še to: prvo izmed teh vprašanj mi je ob nekem obisku v pisarni zastavila ena od bralk Konteksta, pri čemer sem ga v nekoliko drugačni različici že poznal.]

1)

V vidno povsem zaprti sobi je luč, ki jo prižge natančno eno od treh stikal zunaj sobe. Kako lahko ugotovite, katero izmed stikal je pravo za prižiganje luči, če lahko v sobo stopite zgolj enkrat, na stikala pa lahko pritiskate zgolj takrat, ko je soba zaprta in vanjo ne vidite?

2)

Predstavljajte si, da se lepega dne pred vami pojavi inteligentno vesoljno bitje s škatlama A in B ter vam reče: "Dragi Zemljan, tu imam škatli A in B. Kmalu bom odšel in se ne bom nikoli več vrnil, ti pa boš lahko 1. januarja škatli odprl in pogledal, kaj je v njih. Toda pozor! Jaz namreč vidim v prihodnost in bom že sedaj vedel, katero izmed škatel boš odprl. Če boš odprl zgolj škatlo A, bom v njej pustil 1.000.000 evrov. Če boš odprl zgolj škatlo B, bom vanjo položil 10.000 evrov. Če boš odprl obe škatli, pa ne bom v njih pustil nič."

Bitje se res še nekaj malega zamudi pri škatlah in odide, vi pa nejeverno gledate v škatli. Kaj boste storili 1. januarja?


IV. Srce

Na Silvestrovo strahotno dežuje, vi pa se s svojim malim avtom previdno peljete po cesti skozi drobno vasico. Ko se peljete mimo njene edine avtobusne postaje, na njej zagledate tri postave. Čeprav imate v avtomobilu prostora le še za eno dodatno osebo, se odločite ustaviti - pač, zakaj ne bi pomagali vsaj enemu.

Toda joj, odločitev je težka. Izkaže se namreč - kot se pri tovrstnih ugankah kaj prerado - da gre za tri zelo pomoči vredne osebe: za kirurga, ki ga mrzlično pričakujejo v bolnišnici, kjer nanj čaka nujna operacija pri kompliciranem porodu, zaradi katerega sta v resni nevarnosti mati in otrok; za staro bolno ženico, ki jo dež zdeluje in ki se komaj še drži pri življenju, medtem ko čaka na avtobus proti bolnišnici; in mlado, čudovito osebo, za katero takoj začutite, da je vaša usojena ljubezen, a katere znanstvo visi na bilki naključnega srečanja.

Veste, da bo vsaka izbira za nekaj usodna: če boste k sebi v avto sprejeli ženico, boste njo rešili, a zato kirurg ne bo mogel pravočasno priti na operacijo, sami pa boste za vedno izgubili stik s svojo usojeno ljubeznijo; če boste na operacijo peljali kirurga, boste poleg svoje ljubezni na smrt obsodili tudi staro ženico; če boste hoteli spoznati ljubezen svojega življenja, pa boste morali za to žrtvovati tri druga življenja.

Izbira ni lahka, a kaj vam je storiti? Razmislite, kako bi se odločili in zakaj.

Oznake:


sreda, 20. december 2006

Matej Accetto, 12/20/2006 06:43:00 pop. (trajna stran objave)

Zanimiva komentarja

Če bi bil Kontekst tipično ameriško tiskano glasilo, bi v naslovu tega zapisa na veliko pisalo: "Novak odgovarja!" Ker je Kontekst zgolj občasno lahkotnejše elektronsko glasilo, pa bralce s povezavama zgolj opozarjam na dva zanimiva komentarja, ki bi ju bilo škoda spregledati.

Prvi je odziv Aleša Novaka na mojo razpravo o logičnem in pravnem pomenu veznika "ali". Zapis je odličen in vam ga zelo priporočam, čeprav (ali pa prav zato, ker) se v nekaj podrobnostih ne strinjava povsem.

Drugi pa je komentar Katje Škrubej k moji nedavni objavi o mehiški kuhinji in etimologiji. Katja je s tem zapisom "odprla" svoje sodelovanje pri ustvarjanju Konteksta in upam, da bodo temu prvemu koraku kmalu sledili tudi drugi s kakšno novo objavo.

Zelo dobrodošla komentarja in se že veselim novih!

torek, 19. december 2006

Matej Accetto, 12/19/2006 03:10:00 pop. (trajna stran objave)

Odvetniške tarife in pravo ES

Eden od ključnih vidikov sodelovanja med odvetnikom in stranko je tudi plačilo odvetniškega dela, ki je ponavadi urejeno v skladu z uradno pripravljeno odvetniško tarifo, ki posamezne odvetniške storitve opredeli v številu odvetniških točk. V Sloveniji Odvetniško tarifo denimo sprejema Odvetniška zbornica Slovenije in k njej daje soglasje minister za pravosodje.

(Mimogrede: trenutno je ena odvetniška točka še vredna 110 SIT oziroma 0,459 evra. V luči pozornosti na spreminjanje cen ob uvedbi evra lahko ste lahko bralci tudi tu pozorni na morebitno zaokroževanje.)

Za vse na obeh straneh razmerja med odvetnikom in strankami pa bo morda zanimivo, da je v začetku decembra Sodišče ES izdalo sodbo v postopku prehodnega odločanja v zvezi z italijanskimi tarifami in veljavnostjo dogovorov o plačilu pod določeno tarifo. Sodbo v zadevi Cipolla si lahko obširneje preberete na spletni strani Sodišča, tu pa je sam izrek sodbe (dobesedno navajam nekoliko okorno slovensko različico):
1) Členi 10 ES, 81 ES in 82 ES, ne nasprotujejo, da država članica sprejme normativni ukrep, s katerim na podlagi predloga, ki ga pripravi poklicno združenje odvetnikov kot je CNF, potrdi tarifo, ki določa minimalno nagrado za člane poklicnega združenja odvetnikov, ki je tarifa od katere načeloma ni mogoče odstopiti tako glede storitev, ki so omejene na te člane kot glede storitev kot so izvensodne storitve, ki jih lahko opravljajo tudi vsi drugi gospodarski subjekti, za katere navedena tarifa ne velja.

2) Ureditev, ki absolutno prepoveduje, da bi se z dogovorom odstopilo od najnižjih nagrad, določenih z odvetniško tarifo, kot je ta v sporu o glavni stvari, za storitve, ki so pravne narave in jih lahko opravljajo le odvetniki, pomeni omejevanje svobode opravljanja storitev iz člena 49 ES. Predložitveno sodišče mora preveriti ali taka ureditev, glede na njeno konkretno uporabo, resnično zagotavlja doseganje ciljev varstva potrošnikov in pravilnega delovanja pravosodja, ki lahko upravičita to ureditev in ali omejitve, ki jih nalaga, glede na ta cilja niso nesorazmerne.
Z drugimi besedami: obstoj same odvetniške tarife po mnenju Sodišča s stališča skupnostnega prava ni sporen, tudi če tarifo oblikuje odvetniška zbornica, a prepoved sporazumnega odstopanja od najnižje predpisane nagrade omejuje skupnostno svobodo opravljanja storitev in mora takšna prepoved zato biti utemeljena z razlogi javnega interesa ter sorazmerna.

Oznake:


torek, 12. december 2006

Matej Accetto, 12/12/2006 09:55:00 dop. (trajna stran objave)

Ali je "ali" "ali" ali "ali" ni "in"?

(To je tretja objava v tej seriji. Za prvi dve glej tu in tu, hočem reči, za prvo ali drugo glej tu ali tu.)

Kako je z logičnim razumevanjem pomena veznika "ali", sem že zapisal. Tokrat pa še nekaj misli o pravnem pomenu - najbolje, da kar s primeri.

1.

Začnimo tam, kjer ima teza "izključevalne disjunkcije" največ podpore - pri s stališča osebne nedotakljivosti zelo občutljivem kazenskem pravu. Denimo:
Kdor z grdim ravnanjem prizadene telesno ali duševno celovitost drugega, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev. (člen 146(1) KZ)
Tovrstni primeri iz kazenskega prava verjetno prvi pridejo na pamet zagovornikom izključevalne disjunkcije - kazenskopravna doktrina pravi, da gre v teh primerih za alternativne kazni, pri katerih zakonik sodišču dopušča možnost izbire ene ali druge. Ene ali druge, ne pa obeh - ergo, veznik ali iz citirane določbe ne more pomeniti in.

Z logičnega stališča bi seveda lahko ugovarjali že takšnemu sklepu, da naj bi torej možnost izbire med dvema kaznima avtomatično preprečevala izbiro obeh; če bi hotel stroki nagajati še malo bolj, bi dodal, da sodna praksa in kazenskopravna znanost tako ali tako nimata obvezujoče moči, ampak zgolj moč argumentov, to pa je prejšnja objava že zamajala.

A ker nisem tak, raje poudarjam dve drugi podrobnosti. Najprej določilo drugega odstavka 36. člena KZ:
Za kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti, se sme izreči denarna kazen kot stranska kazen tudi tedaj, kadar ni predpisana z zakonom, ali kadar je z zakonom predpisano, da bo storilec kaznovan z zaporom ali z denarno kaznijo, sodišče pa izreče kot glavno kazen zapor.
To določilo po eni strani podpira sklep, da je v KZ disjunkcija običajno sicer mišljena izključujoče. Kot laični logik bi si želel, da bi bilo to v zakonu napisano izrecneje, ne pa, da je to treba razbrati med vrsticami (še posebno ob določbah 34. in 35. člena KZ). A vendar, kakorkoli že, zakon v isti sapi dopušča izjemo, ko ali lahko pomeni tudi in.

Če si pozorno preberete zgoraj citirano besedilo iz 146. člena KZ, pa boste opazili še to, da si kazen zasluži, kdor "prizadene telesno ali duševno celovitost drugega". Mar to pomeni, da nekdo, ki drugemu prizadene telesno in duševno celovitost, kazni ubeži? Seveda ne. Zakon želi z uporabo veznika "ali" povedati, da za kaznivo dejanje zadošča, če je prizadeta zgolj ena ali druga, oziroma da zanjo nista potrebni obe - seveda pa bo kaznovan tudi tisti, ki mu uspe nesrečni dvojni met.

2.

Na Pravni fakulteti je bilo do nedavnega objavljeno obvestilo, da na določen dan test iz pravoznanstva pišejo izredni študenti in "ponavljalci ali pavzerji po dogovoru". Če bi razumeli, da ali pomeni zgolj a ali b, ne pa obeh, potem bi lahko test iz pravoznanstva pisali bodisi "ponavljalci" bodisi "pavzerji". Seveda pa je bilo mišljeno, da ga lahko po dogovoru pišejo tako eni kot drugi. Ali je v tem primeru pomenil in, dopuščal pa možnost - kot zna z logičnega stališča zgolj veznik ali, ne pa brezkompromisni in - da se bodo za to odločili zgolj eni ali drugi.

3.

Kaj si mislite o takšni hipotetični določbi:
Prepovedano je metati pločevinke ali hoditi po travi. Kazen je stoja na glavi.
Sam si mislim, da je takšna določba zelo nejasna. Je prepovedano bodisi metati pločevinke bodisi hoditi po travi, ne pa oboje hkrati? Gotovo ni bila mišljena možnost, da naj bo nekdo, ki počne eno ali drugo, kaznovan, nekdo, ki mu uspe početi oboje hkrati, pa ne.

(Obenem seveda ni jasno tudi to, ali je prepovedano "metati pločevinke" nasploh ali zgolj "metati pločevinke po travi", ker ni jasno, ali "po travi" kvalificira oba dela stavka.)

Zagovorniki nasprotne teze bi seveda lahko predlagali, da bi se zagati lahko elegantno in pravilno izognili z uporabo veznika "in": "Prepovedano je metati pločevinke in hoditi po travi." Čeprav bi s tem na prvi pogled želeli zagovarjati še bolj absurdno trditev, da "in" lahko pomeni "ali", bi bila takšna rešitev seveda povsem možna, če bi si jo razlagali takole: "Prepovedano je metati pločevinke (po travi) in prav tako je prepovedano hoditi po travi." Se strinjate?

4.

Odlično, kajti s tem ste obenem posredno že priznali, da lahko potemtakem tudi "ali" vsebuje "in" oziroma da je tako v vseh primerih, ko je določilo zapisano na tak način. En primer sem že omenil zgoraj pod točko 1 (pri telesni in duševni celovitosti). Za drugega pa si denimo lahko pogledamo 14. člen Ustave RS (povezava je na neuradno prečiščeno besedilo):
V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.
So vsakomur v Sloveniji pravice zagotovljene ne glede na zgolj eno izmed naštetih osebnih okoliščin (eno ali drugo ali tretjo ali četrto itd., ne pa več kot eno) ali ne glede na vse (eno in drugo in tretjo itd.)? Ali tisti "ali" za besedo "invalidnost" morda pravzaprav ne pomeni "in"?

5.

Sodišča in zakonodajalci seveda nimajo vedno prav. Dodatna razsežnost sodbe luksemburškega Sodišča je tudi vprašanje različnih tradicij oziroma običajnih pomenov izrazov v različnih jezikih. Morda je tudi iz tega razloga v navedeni sporni sodbi kar nekaj držav članic zagovarjalo eno razlago, kar nekaj pa drugo.

A vendar nam je lahko v uteho, da razprava o logiki in pravu ni lastna zgolj nam, ampak prejkone vsem pravnim sistemom. Tisti, ki imate pri roki dobro knjižnico ali bazo člankov, si lahko preberete denimo članek Laymana Allena z naslovom "Symbolic Logic: A Razor-Edged Tool for Drafting and Interpreting Legal Documents" v reviji Yale Law Journal iz leta 1957 ter repliko Roberta Summersa "A Note on Symbolic Logic and the Law" in dupliko Allena "Symbolic Logic and Law: A Reply" v reviji Journal of Legal Education iz let 1961 in 1962.

Avtorja se v veliki meri ukvarjata tudi s konkretnim vprašanjem pomena veznika "ali"; čeprav se razhajata pri vprašanju, ali bi morali v izogib nenamernim nejasnostim pri zakonodajnem postopku uporabljati oznake simbolne logike, pa se obema zdi samoumevno, da si je mogoče veznik "ali" razlagati na način izključevalne ali vključevalne disjunkcije oziroma da se bo v konkretnih primerih lahko pojavilo vprašanje, ali naj se določen izraz razume kot "zgolj a ali zgolj b in nikakor ne oba", v drugih pa "vsaj a ali b, lahko pa tudi oba".

6.

Kje smo torej končali? Upam, da tam, kamor sem nas hotel pripeljati. Če se vam zdi, da se z menoj strinjate deloma, sem že uspel. Namen mojega podviga namreč ni bil v tem, da bi pravno ureditev začeli pojmovati kot takšno, v kateri bi veznik "ali" vedno vključeval tudi "in"; pač pa kot takšno, v kateri veznik "ali" včasih lahko pomeni tudi "in" oziroma v kateri možnost izbire med posameznimi elementi včasih dopušča tudi izbiro vseh.

S tem, mislim, sem si kosilo pošteno prislužil.

Oznake:


petek, 8. december 2006

Matej Accetto, 12/08/2006 12:30:00 pop. (trajna stran objave)

O študentskih praksah oziroma stažiranju

V komentarju predzadnje objave je Jaka C. objavil zanimiv in dobrodošel zapis, ki si zasluži pozornost. Takole pravi:
Na internetni strani Pravne fakultete Lj sem našel link na razpis za MOŽNOST ŠTUDENTSKE PRAKSE. In sicer: "Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije bo v času predsedovanja Evropski uniji ponudilo študentom prava in mednarodnih odnosov možnost študentskega dela oziroma stažiranja v diplomatskih in konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini... Pogoj za izbor je, da imajo kandidati ves čas opravljanja prakse oziroma stažiranja študentski status in aktivno govorijo dva tuja jezika, od katerih je eden angleški..."
Delo je seveda tudi plačano in izjemno zanimivo.

Zelo sporno pa se mi zdi, da se takšno delo ponuja študentom v okviru študentskega dela, sploh v kolikor je takšno delo zamišljeno za relativno daljši čas (v razpisu ni zapisa o trajanju dela). Tovrstni razpisi države so po mojem mnenju jasna kršitev pravil delovnega prava.
Kolikor Jaka v tem komentarju predstavlja splošnejše stališče do (zlo)rabe študentskega dela, se z njim povsem strinjam, le v konkretnem primeru nisem prepričan, da gre za takšno zlorabo. Res pa je, da nisem strokovnjak za delovno pravo in lahko dam zgolj svoj "laičen" odziv.

Tudi meni nikakor ni všeč zaposlovalna praksa, ki namesto redne zaposlitve možnosti študentskega dela in pogodb za določen čas uporablja za izogibanje obveznostim delodajalcev iz naslova delovnega in socialnega prava. Tega je veliko preveč in takšna praksa škodi predvsem tistim, ki so že po izhodišču najšibkejši člen v verigi trga dela. Če ali ko se tega poslužujejo tudi državne ali javne institucije, je vse skupaj še toliko bolj obsojanja vredno.

Res pa je tudi, da so prakse te vrste po celem svetu zelo običajna stvar in so po naravi dela idealne vrste za stažiranje študentov ali mladih diplomantov. V tem primeru (tukaj je konkretno vabilo) gre gotovo za nekaj mesečno oziroma največ polletno stažiranje - to se da sklepati že iz namena in zapisa, da bo MZZ takšno možnost ponudilo "v času predsedovanja Evropski uniji". Da gre za vrsto dela oziroma vajeništvo, ki bo sprejemljivo zgolj za mlade ljudi, si predstavljam tudi po njegovi vsebini. Obenem gre očitno za staž, kjer so za stažista bolj pomembne izkušnje kot pa zaslužek: s 500 evri na mesec (če sploh, glede na nejasnost pripisa o zdravstvenem zavarovanju in prevozu na delo) bo denimo mlad človek v New Yorku bolj preživel kot pa živel in se verjetno s prakse vrnil finančno slabotnejši; zato pa poln takšnih ali drugačnih izkušenj, z bogatejšim življenjepisom in kakšno vezjo za prihodnje iskanje zaposlitve.

Pri razpisu nas lahko na moralni ravni verjetno zmoti le to, da je status študenta formalni pogoj za prijavo, ne morejo pa se nanj denimo prijaviti mladi diplomanti ali tisti, ki iz drugih razlogov ne bodo imeli ves čas prakse študentskega statusa. Kolikor je razlog za to v denarju - pri čemer si sam ne predstavljam, kako občutna bi bila razlika v primeru staža mladih diplomantov, kakršnega sem denimo sam opravljal na Sodišču ES v Luksemburgu - gre res za delno sporno ravnanje, a bi ga bilo v danih razmerah verjetno moč utemeljevati z nacionalnim interesom ob finančno obremenjenem projektu predsedovanja.

Tako se mi zdi škoda predvsem to, da možnosti za staž ne bo dobil širši krog mladih pravnikov in študentov. Tistim, ki to možnost imate, pa jo priporočam in vam želim, da jo boste čim bolje izkoristili. Če bi bil sam v četrtem letniku, bi me prav zamikala.

Jaki pa hvala za komentar in spodbuda za pisanje novih - lahko že k tej objavi, če bi želeli dodati še kaj.

Matej Accetto, 12/08/2006 10:48:00 dop. (trajna stran objave)

O pomenu disjunkcije ali ali "ali" pomeni "in"?

V sredo sem odprl vprašanje, kako si lahko v pravu razlagamo pomen veznika "ali" in prvi del svojega odziva obljubil za danes.

Aleš Novak je gotovo zgolj po naključju za ilustracijo "napačne" uporabe določila z "jasnim" pomenom medsebojno izključujoče izbire izbral "moje" področje prava EU in Sodišče Evropskih skupnosti. Moji argumenti tudi zgolj po naključju služijo v obrambo taistega sodišča, saj to ni moj poglavitni namen. Seveda ne, moj namen je, da si prislužim tisto ponujeno kosilo. No, ekhm, k stvari.

1.

S stališča logike ni nobenega dvoma, da si trditev "a ali b" lahko razlagamo na dva načina: (1) bodisi a bodisi b, nikakor pa ne oba; ali (2) vsaj a ali b, lahko pa tudi oba. Res, verjemite, tako piše celo v oziroma na Wikipediji, ki opisuje tako prvo kot drugo obliko disjunkcije.

2.

Celo več! Morda bo to težko verjeti, toda za logiko je običajni pomen drugi, da torej veznik "ali" vključuje tudi "in". To (v sredo, 6. 12. 2006, ob 14.23) pravi že Wikipedija, ko razlaga pojem izključevalne disjunkcije: "Toda v logiki je običajen pomen besede "ali" vključevalna disjunkcija, ki pravi, da je resnična vsaj ena izmed alternativ."

Če ne verjamete Wikipediji, si lahko ogledate resnejši vir o simbolni logiki, ki prihaja celo s spletne strani mariborske Pravne fakultete in na deseti strani pravi:
Disjunkcija je neresnična po interpretaciji I, v kateri sta oba člena disjunkcije neresnična in resnična po I v vseh ostalih primerih.
Se popolnoma strinjam s pozornim bralcem, pred besedama "in resnična" manjka vejica, tako da avtorju lahko očitamo površno poznavanje jezikoslovne oziroma slovnične logike. A vendar lahko sklepamo, da ve, o čem govori, ko govori o, ekhm, "formalnem jeziku propozicionalne logike".

Če vam tudi to še ni dovolj, pa še matematična definicija pojma "disjunkcija" iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika:
[S]estavljena izjava, ki je pravilna, če je vsaj ena od delnih izjav pravilna.
Morda ne bo odveč par primerov.

Izjava "Sokrat je genij ali norec." je resnična, če je Sokrat (1) zdrav genij, (2) navaden norec ali (3) nor genij oziroma genialen norec. Neresnična je zgolj v primeru, če je Sokrat (4) zdrav navadnež, torej ne genij ne norec.

Trditev "Jutri bo sijalo sonce ali deževalo." se bo izkazala za resnično, čim bo jutri prvič zasijalo sonce ali padla dežna kaplja, in nikakor ne bo postala neresnična, če bo za dežjem nato posijalo sonce. Neresnična bo zgolj v primeru, da bo jutri ves čas oblačno (ter bomo to seveda razumeli kot negacijo tega, da "sije sonce") in obenem ne bo deževalo.

Na videz to na laž postavlja trditev "S tem podvigom si bo Matej kosilo prislužil ali ne bo prislužil." Tukaj ne more biti res oboje, Matej bo kosilo bodisi dobil bodisi ne, možnosti se med seboj izključujeta. A vendar je bistvenega pomena, da se izključujeta zaradi nezmožnosti hkratne izpolnitve, ne pa zato, ker bi jima to prepovedovala sama izjava oziroma nesrečni veznik "ali". Če bi lahko Matej obenem dobil zastonjsko kosilo in ga ne dobil (kar, bi pripomnili ciniki, se zgodi vedno, kadar dobimo na videz "zastonjsko" kosilo), bi bil tudi veznik ali s tem povsem zadovoljen.

Nekateri me morda še vedno gledate nekoliko nejeverno. A tako pač je, sprijaznite se. Besedica "ali" z logičnega gledišča običajno (=če izrecno oziroma z jasnim kontekstom ne poudarimo drugače) pomeni "eno ali drugo, lahko pa tudi oboje".

Vse skupaj ima velik smisel, saj dopušča, da pri neki izjavi dopustimo izbiro poljubnega števila ponujenih možnosti, ne da bi zapovedovali vse. Lep primer tega je denimo moj zadnji stavek iz prve objave, kar je lepo opazila tudi anonimna komentatorka: bralce vabim, naj objavi dodajo svoje komentarje, mnenja, odzive ali podvprašanja, pri čemer lahko seveda dodajo vse našteto, a jim tega ne zapovedujem.

To ne pomeni, in tudi sam tega ne želim zagovarjati, da normodajalec z rabo "ali" vedno želi dopustiti možnost kumulativnega tolmačenja. Gotovo ima kdaj v mislih ravno namero, da bo šlo za medsebojno izključujoči alternativi. Moja trditev je zgolj ta, da v vseh primerih, ko normodajalec tega ni ustrezno razjasnil ali ko je ureditev celo namenoma pustil "odprto", ne moremo priti do logičnega sklepa, da "ali" avtomatično pomeni "eno ali drugo, ne pa oboje". Če kaj, logično sklepanje narekuje drugačen sklep, "vsaj eno ali drugo, lahko pa tudi oboje".

3.

Edini argument, ki ga zagovorniki "Novakove" teze še lahko navržejo v obrambo svojega stališča, je potemtakem ta, da se pravo pač pri tem vprašanju ne ravna po logiki.

Morda ste pri zgornji definiciji izraza "disjunkcija" v SSKJ opazili filozofski pomen, po katerem naj bi bila disjunkcija "sestavljena izjava, katere deli se med seboj izključujejo". Aha, bodo morda rekli ti sovražniki zastonjskega kosila, pravo je vendar bolj stvar filozofije kot logike. Saj smo tudi na Kontekstu že ugotavljali, bodo dodali, da pravo ni plod logike, temveč izkušenj; pravne izkušnje pa izpričujejo, da "ali" pomeni "ali" in pika.

Morda bodo za povrh iz ravnokar povezane objave navedli tudi primer izraza "dvakrat več", ki dokazuje, da se jezikovni pomen ne ujema nujno z matematičnim, pravo pa je vsekakor bolj doma v jeziku kot v matematiki.

Čeprav so takšni argumenti vsaj zabavni - tako logiki kot pravni filozofi se bodo verjetno prvi začeli smehljati ob razpravi o tem, ali je v vsakdanjem življenju pravne ureditve več filozofije ali več logike - se mi zdi dokaj samoumevno naslednje: če naj bi bil pravni pomen v tem primeru drugačen od tistega, ki ga narekuje logika, potem bi se mi zdela bolj potrebna utemeljitev tega drugačnega tolmačenja kot pa utemeljitev tolmačenja, po katerem bi bil pravni pomen skladen z logičnim.

Čeprav torej ni nobenega razloga, da bi dokazoval nekaj, česar sploh ni treba dokazovati, pa v ponedeljek ali torek še nekaj besed o nesrečnem vezniku "ali" in njegovih pravnih dogodivščinah.

Oznake:


sreda, 6. december 2006

Matej Accetto, 12/06/2006 02:37:00 pop. (trajna stran objave)

Praznični tedni Konteksta

Zavoljo več drugih obveznosti in truda, ki ga opisujem v odgovoru na komentar Urše izpred nekaj objav, bodo do konca letošnjega leta moje objave na Kontekstu nekoliko redkejše. To ne pomeni, da ne bo nobene - že v petek bom objavil prvi del obljubljenega odziva na vprašanje iz spodnje objave, pa še kakšna se bo našla.

Predvsem pa ne pomeni, da ne bom skupaj z vami željno pričakoval še kakšne objave mojih soavtorjev: po novembrskem ognjemetu sijajnih zapisov se že veselim prazničnega decembrskega.

Matej Accetto, 12/06/2006 01:34:00 pop. (trajna stran objave)

Ali "ali" vsebuje "in" in/ali je pravo logično?

Ko se v pravu pojavi trditev "a ali b", kaj točno to pomeni?

Pred nekaj tedni sem bil na predavanju Aleša Novaka o Kelsnovi teoriji razlage, kjer je to vprašanje odprl za prisotne z navedbo zanimivega primera.

V členu 228(2) Pogodbe o ustanovitvi ES (ki si jo lahko ogledate tu - uradnega prečiščenega besedila PES po Pogodbi iz Nice v slovenskem jeziku ni, a slednja tega člena ni spremenila) med drugim piše:
Če sodišče ugotovi, da zadevna država članica ni izvršila njegove sodbe, ji lahko naloži plačilo povprečnine ali denarne kazni.
V zadevi C-304/02, Komisija proti Franciji, je Evropsko sodišče tolmačilo smiselnost uporabe vsake izmed sankcij glede na zasledovani cilj v vsakem konkretnem primeru in izreklo (82. in 83. točka obrazložitve):
V teh okoliščinah ni izključen poseg po vrstah sankcij, določenih v členu 228(2) ES, zlasti kadar je neizpolnitev obveznosti trajala daljše obdobje in bi se še nadaljevala.

Taki razlagi ne more nasprotovati v členu 228(2) ES uporabljeni veznik "ali" za povezavo denarnih kazni, ki so lahko naložene. Kot so navedle Komisija in danska, nizozemska in finska vlada ter vlada Združenega kraljestva, ta veznik lahko z jezikovnega stališča zajema bodisi alternativni ali kumulativni pomen in ga je treba brati glede na sobesedilo, v katerem je uporabljen. Glede namena člena 228 ES je treba uporabo veznika "ali" v odstavku 2 te določbe razumeti v kumulativnem smislu. [Da je torej mogoče naložiti tako plačilo povprečnine kot tudi denarne kazni.]
Kolega Novak (če zavoljo javnega nagovora svojega pisarniškega "sostanovalca" imenujem tako) je sodbo pospremil s komentarjem, da gre lahko včasih razlaga besedila še iz tako plemenitih razlogov predaleč in da sam ne pozna primera, ko bi beseda "ali" pomenila "in". Še več, zbranim poslušalcem je ponudil, da plača kosilo tistemu, ki bi mu to pokazal.

V petek bom objavil prvi del svojega komentarja oziroma odgovora na ta izziv. Do takrat pa imate čas vi: za svoje komentarje, mnenja, odzive ali podvprašanja, ki jih lahko pustite med komentarji.

Oznake:


torek, 5. december 2006

Matej Accetto, 12/05/2006 09:30:00 dop. (trajna stran objave)

Erasmus in pallomeri

Študentom, ki odhajate na izmenjavo Erasmus ali boste kako drugače gostovali na kakšni tuji evropski univerzi, bo morda prav prišla naslednja spletna stran oziroma organizacija, ki se skriva za njo: študentska organizacija Erasmus Student Network (ESN), pri kateri sem bil pred več leti aktiven tudi sam, ima marsikje po Evropi svoje lokalne sekcije, v katerih nadobudni domači študenti skrbijo za študijsko umestitev in čim boljšo bivanjsko izkušnjo gostujočih študentov na izmenjavah.

(In mimogrede: slovenski študenti na izmenjave v okviru programa Erasmus odhajajo šele nekje od leta 1999 naprej, program sam pa bo prihodnje leto praznoval že dvajseto leto obstoja. Če se boste januarja potikali po Bruslju in zlasti če imate kakšno vez s programom Erasmus, pa se lahko tudi vi udeležite otvoritvene konference ESN v poklon njegovemu odhodu iz najstništva.)

Preverite, če ni lokalne sekcije tudi tam, kjer ste oziroma kamor greste na krajši študijski obisk tudi vi. Predvsem pa se skušajte ob resnem delu držati tudi njenega izročila dobre volje, ki je bil pri ESN vedno zaobjet v čarobni besedi Pallomeri.

Oznake:


petek, 1. december 2006

Matej Accetto, 12/01/2006 01:57:00 pop. (trajna stran objave)

O preklicanih deloholikih

V starem Rimu so poznali institut preklicanega zapravljivca: če se kdo ni znal upreti sli po zapravljanju, mu je pretor preklical poslovno sposobnost, da se je tako obvarovalo njegovo oziroma družinsko premoženje. Povedano drugače, sam ni več mogel sklepati pravnih poslov, s katerimi bi se zavezal kot dolžnik.

V sodobnem času smo nad zapravljanjem nemara bolj navdušeni in ne v Vegasu ne v Portorožu ne bi radi videli kakšne sodobne inkarnacije pretorjev, ki bi hodili po igralnicah ali trgovinah z visoko modo in iskali žrtve svoje lastne zapravljivosti. A vendar je ena večjih sodobnih težav tudi drugačna: ljudje, ki ne znajo reči ne - delu. Vsi jih poznamo in marsikje jih lahko najdemo: med mladimi ambicioznimi odvetniškimi kandidati, v poslovnem svetu, celo - kar je nemara še posebej akutna različica te bolezni - ponekod v državni upravi. Ljudje, ki skoraj ne znajo iz službe pred osmo zvečer; ki jih tam lahko redno zalotiš tudi ob sobotah in nedeljah; ki se z delovnimi nalogami ukvarjajo tudi med prazniki in na dopustu; ki o njih celo sanjajo, namesto da bi vsaj sanjali o stvareh, ki jih nimajo časa početi. Ljudje, na katerih zgaranih plečih sloni vse kaj drugega kot zgolj njihova osebna usoda.

Za vse takšne ljudi bi morali uvesti nov institut, ki bi ga poimenovali "preklicani deloholik". Če bi tako označena oseba na delovnem mestu dobila novo zadolžitev, je ne bi smela sprejeti sama, ampak bi to v njenem imenu moral storiti njen skrbnik. Če bi preklicani deloholik želel ostati v službi onkraj rednega delovnega časa, bi moral dobiti skrbnikovo odobritev; sicer bi ga varnostna služba za tisti dan zabrisala ven kot brezdomca, in mu pri tem iz rok izpulila tako mape z delovnim gradivom kot prenosne računalnike in male spominske ključe, na katerih bi želel domov pretihotapiti vsaj ščepec "nujnega" dela.

Če imate kakšnega prijatelja, ki bi ga morali razglasiti za preklicanega deloholika, me obvestite o njem in mi povejte njegovo žalostno zgodbo; prav rad vam bom ustregel in vas imenoval za njegovega skrbnika. In ko mu bo naslednjič njegov nadrejeni ali življenje želelo naložiti nekaj novega dela, mu bo moral pogledati v oči in reči: "Saj bi; prav rad bi to prevzel in opravil. A kaj, ko ne morem. Veste, ne smem. Sem namreč preklicani deloholik; delam lahko zgolj tisto, kar odobri moj skrbnik." In bo moral šef ali življenje priromati do vas, da boste ocenili, kaj se ubogi pari še sme naložiti in kaj ne.

Iskreno upam, da, če ste to objavo prebrali med petkovim popoldnevom in ponedeljkovim jutrom, tega niste storili iz službene pisarne. Sicer se obrnite name, dokler je še čas.

Oznake:


Matej Accetto, 12/01/2006 01:48:00 pop. (trajna stran objave)

Publikacije Uradnega lista in popusti

Sicer, če prav razumem, naj bi imeli študenti pri nakupu publikacij Uradnega lista že tako ali tako 20-odstotni popust. A naslednji teden bo en dan za vse, ne glede na vaš studentski status ali svetovni nazor, na voljo še večji popust: v torek, 5. decembra, bo založba praznovala 60-letnico svojega obstoja, v njeni knjigarni na Slovenski cesti 9 pa bodo zato vse njihove publikacije ob nakupu z gotovino na voljo s 60-odstotnim popustom.

To med drugim pomeni, da si lahko tudi mojo svežo knjigo Izgradnja Evrope namesto po redni ceni 5800 SIT privoščite za dobrih 2300 SIT - če vas slučajno mikajo zgolj knjige, ki si jih lahko privoščite, bo ta dan še posebno mikaven. Če si knjige raje (še) ne bi kupili, pa ste še vedno vabljeni, da si jo lahko pridete izposoditi tudi v mojo pisarno v sobi 422 na Pravni fakulteti.

This page is powered by Blogger. Isn't yours?