petek, 29. september 2006

Matej Accetto, 9/29/2006 01:50:00 pop. (trajna stran objave)

Nova nova ustavna pogodba

Ko sem nedavno pregledoval besedilo svoje knjige o izgradnji Evrope, sem se večkrat ustavil ob omembi "nove ustavne pogodbe", kot smo v zadnjih letih pedantnejši evro-pravniki poimenovali nezaživelo Pogodbo o ustavi za Evropo.

Spraševal sem se, če takšno poimenovanje še ustreza za pogodbo, ki je v obstoječi obliki takorekoč že mrtva. Saj ne, da bi to uradno priznali že vsevprek, zlasti ne tisti, ki so tako ali drugače sodelovali pri njenem rojstvu, na čelu s predstavniki institucij in številnimi oblastniki držav članic. Še včeraj je visok predstavnik slovenske vlade na konferenci na ljubljanski Pravni fakulteti denimo pozival k podpori te pogodbe, ki da jo Evropa potrebuje in katere kompromise bo težko ponoviti.

A vendar tudi v tovrstnih mnenjih prihaja do sprememb. Tudi zagovorniki obstoječe ustavne pogodbe vse glasneje omenjajo možnost, da bi kot nekakšno temeljno pogodbo najprej ustoličili le njen del, običajno je govora o "ustavnem" prvem delu. Ki bi ga, seveda, morali nekoliko prilagoditi. Dejansko pa s tem tudi sami ne govorijo več o "stari" novi ustavni pogodbi, ampak o neki "novi" novi ustavni pogodbi, ki jo bo treba v marsičem doreči znova. Dogovorjeni kompromisi so s tem avtomatično ponovno odprti razpravi - kar denimo lepo dokazuje izjava nemške kanclerke, da bi morali v to novo različico ustavne pogodbe v večji meri vključiti tudi "krščanske vrednote".

To ne pomeni, da je šla v nič vsa vsebina že izdelane ustavne pogodbe. Kot sem večkrat pisal tudi na Kontekstu, že prihaja do poskusov prelivanja določenih njenih novosti v stvarnost na drugačne, "neustavne" načine. Pomeni pa, da je sama ustavna pogodba kot temeljna zaveza "prenovljene" Unije onkraj rešitve.

Me prav zanima, kaj bo izplen dela izbranih evropskih politikov, ki se bodo jutri sestali v Rimu z nalogo, da poiščejo pot iz preteče evropske institucionalne - ali, če želite, ustavne - krize.

Oznake:


Saša Zagorc, 9/29/2006 01:44:00 pop. (trajna stran objave)

S-KVOTE (preberi: Squaw-te)

Po volilnem rokovniku DVK se je pred dnevi iztekel čas za vložitev kandidatur za lokalne volitve (pa tudi rok za oddajo tega prispevka, oprosti, Matej). Glasovanje naj bi se izvedlo 22. oktobra, ker pa zelo verjetno ne bodo vsi bodoči župani izvoljeni že v prvem krogu, bo drugi opravljen 12. novembra.

Letošnje lokalne volitve prinašajo pomembno novosti. Kuriozitet z zakonodajalčevega "zelnika" bi bilo sicer še več, če ne bi Ustavno sodišče RS s tole odločbo razveljavilo za a večje občine precej strožja določila o kandidiranju "neodvisnih" list kandidatov. Torej, na sledečih volitvah bodo liste kandidatov morale upoštevati pravila o sorazmerni zastopanosti obeh spolov na listi. Gre za t.im. ženske kvote.

Kvote posegajo, vsaj posredno, v načelo enake volilne pravice. V osnovi to pomeni, da mora katerikoli spol imeti na kandidatni listi zadostno zastopanost, sicer se bo vložena kandidatura štela za nezakonito.

Sam sem proti kakršnimkoli kvotam iz več razlogov:
1. Primerjalna ureditev in praksa. Če lahko v skandinavskih in baltskih državah uspe obema spoloma zasesti pomebna državne in lokalne funkcije tudi brez kvotnega sistema (npr. Finska, glej raziskavo Grad, Nerad, Zagorc: 2004), ne vidim posebnih ovir, izvzemši stanje duha vodstev političnih strank, da se to ne bi dalo urediti tudi v Sloveniji brez zakonskega poseganja v volilni sistem.
2. Neučinkovitost kvotnega sistema 1. Ste pozorno prebrali prehodne določbe ZLV-E? Letos bo potrebno upoštevati 20% kvote na kandidatnih listah, na naslednjih 33% in leta 2014 40%. Gradualizem k enakopravnosti a.k.a. "Kar lahko Janezek naredi danes, naj raje odloži do leta 2014".
3. Neučinkovitost kvotnega sistema 2. Kvotni sistem še ne zagotavlja ustrezne zastopanosti žensk v predstavniških telesih. Bolj kot kvote k večji zastopanosti obeh spolov v predstavniškem telesu prispeva "zadrga" (na listi izmenično kandidat enega in drugega spola) . Na volitvah v občinske svete se uporablja sistem polodprtih list kandidatov, kjer lahko volivci vrstni red izvoljenih z liste spremenijo zgolj na podlagi zadostnega števila preferenčnih glasov, kar se v praksi sila redko dogaja, zato ima zadrga tolikšen pomen. Popolna zadrga naj bi se uveljavila šele leta 2014, zaenkrat pa je zadrga precej odprta (v zgornji polovici liste ne more noben spol imeti zaporedoma tri kandidate). Kolikor vem, so odprte zadrge bolj kot ne simbol nekulture pripadnikov moškega spola.
4. Neučinkovitost kvotnega sistema 3. Kvotni sistem ni ustrezen za županske volitve. Resda je bilo "županjavanje" v glavnem mestu v zadnjih dveh mandatih v domeni žensk, vendar je razmerje med župani in županjami v zadnjih mandatih porazno za slednje.
5. Li-ion ni dovolj zmogljiva ... :(

Lep pozdrav iz litvanskega lokala s free wi-fi.

P.s. Bizarno je seveda to, da bodo tudi razne Ženske Liste, ki so že nastopile na predhodnih lokalnih in drugih volitvah, potrebovale ustrezno kvoto moških kandidatov, katerim bodo zlobni jeziki morebiti podelili tudi tale naslov.

četrtek, 28. september 2006

Matej Accetto, 9/28/2006 02:58:00 pop. (trajna stran objave)

ZDA in mednarodno pravo

Za vse, ki vas spričo današnje konference na Pravni fakulteti ali tudi sicer zanima odnos državnih sodišč do mednarodnega prava, bo morda dobrodošla vest, da na skupinskem pravlogu Opinio Juris, nasploh zanimivem pravnem blogu, ravnokar poteka spletni simpozij o drži ameriškega Vrhovnega sodišča do uporabe mednarodnega običajnega prava (na dnu povezane strani najdete povezave na do sedaj objavljene prispevke).

Matej Accetto, 9/28/2006 02:50:00 pop. (trajna stran objave)

Conspectus Europae

Tudi za vse tiste, ki o evropskem združevanju razmišljate bolj nostalgično, ima finsko predsedstvo EU odgovor.

Oznake:


sreda, 27. september 2006

Matej Accetto, 9/27/2006 03:10:00 pop. (trajna stran objave)

Ustanovitev krožka Literatura in pravo

Po nekaj tednih moštrenja je napočil čas za še eno vabilo.

Na fakulteti bomo skušali k življenju spraviti krožek "Literatura in pravo", skrajšano LIP.*

(*Kratica LIP s seboj prinaša ravno pravšnje ravnovesje med priložnostmi in pastmi: nekateri udeleženci moštrenja so navijali za ime Literarna izobrazba za pravnike, drugi pa opozarjali na nevarnost, da bo kdo člane oklical za lipete.)

LIP smo zasnovali trije, dva fakultetna in ena študentska koordinatorka. "Zasnovali" v tem smislu, da smo sestavili bolj ali manj dokončen seznam knjig, ki se navezujejo na debelo rdečo nit okvirne teme prvega cikla in skupaj tvorijo baročno zaokroženo celoto. Bistvo in dokončno vsebino pa bo dobil s člani na srečanjih, na katerih bomo o prebranih knjigah razpravljali.

Informativni sestanek bo v četrtek, 12. oktobra 2006, ob 13h v Seminarski sobi 5. Vsi, ki radi berete leposlovje in/ali o njem razpravljate, ste vabljeni, da se ga udeležite.

Pri tem pa je zaželeno, da:

- nam svoje zanimanje sporočite na vsaj enega izmed naših e-poštnih naslovov (matej(pika)accetto(afna)pf.uni-lj.si, korovjev(afna)gmail.com (Maša Savič) ali aleš(pika)novak(afna)pf.uni-lj.si);

- ali - še bolje - pridete osebno v kabinet 422, kjer boste prejeli tudi zloženko s seznamom vseh knjig in zlatimi pravili LIP.

Dobrodošli!

Matej Accetto, 9/27/2006 12:59:00 pop. (trajna stran objave)

Igre tako in malo drugače

Včeraj sem prek Guardiana zasledil novico o novi odlični igri. Igra se imenuje Polarity in po spletni strani sodeč izgleda res zanimivo. Če jo kdo od bralcev že pozna, nam lahko vtise zaupa med komentarji.

Tisti, ki ljubite/imate radi/kdaj pa kdaj mimogrede zagledate pikado in ljubite/imate radi/sovražite Evropo, pa si lahko privoščite tudi ta spletni pikado.

Oznake:


torek, 26. september 2006

Matej Accetto, 9/26/2006 12:16:00 pop. (trajna stran objave)

Svet je vendarle majhen

To moram zapisati že zato, ker je tudi prijetno naključje.

Ob včerajšnjem zapisu o "nepravnih" sodnikih je verjetno marsikdo pomislil na različne druge primere držav in časov, za katere bi veljalo citirano besedilo. Denimo na povojno Jugoslavijo (kar je nemudoma slikovito učinkovita kritika te ameriške ureditve) ali pa na kak drug izmed sodobnih primerov sodni(ški)h reform (kar je kritika razvojnih procesnih trendov v državnih ureditvah ali odraz popularnega cinizma in nezaupanja v pravne mehanizme reševanja sporov).

Sam sem se spomnil na anekdoto, ki jo je rada doživeto pripovedovala neka moja indijska prijateljica, doživela pa jo je na enem nižjih indijskih sodišč, ko je kot nadobudna odvetnica začetnica s svojim teoretičnim znanjem vstopila v svet pravne prakse. V svoj nastop pred sodiščem je vključila tudi nekaj ustavnih argumentov, ki naj bi jih sodišče upoštevalo pri oblikovanju svoje sodbe. Sodnik jo je ustavil, si snel očala ter ji z mešanico pouka in obupa dejal: "Gospa, zakaj bi hoteli v vse to povleči še ustavo?"

Zjutraj pa sem na Bregu ob Ljubljanici opazil, da se je v Ljubljani odprla (nova) indijska restavracija. To je zame eden otipljivejših in užitka polnih odrazov udejanjanja evropske temeljne ideologije, "združitve v raznolikosti". Odlično, upam, da je dobra. Zdaj pa, prosim, še eno tajsko, korejsko, še malo resnejšo japonsko in vsekakor tudi nekaj afriških restavracij.

ponedeljek, 25. september 2006

Matej Accetto, 9/25/2006 07:15:00 pop. (trajna stran objave)

Mala sodišča med pravom in močjo

Vodilni časnik v državi piše približno takole:
Nekatere izmed sodnih dvoran sploh niso sodne dvorane: drobne pisarne ali kletne sobe brez posebnega prostora za sodnika ali poroto. Včasih razprava ni javna, pričam ni treba zapriseči, da bodo pričale po resnici, in tudi ni dobesednih zapisnikov obravnave.

Skoraj tri četrtine sodnikov niso pravniki in mnogi ... premorejo zgolj pičlo razumevanje najbolj osnovnih pravnih načel.
Kateri (in kje) je ta časnik ter o katerih sodiščih je govora? Najprej razmislite, potem pa si oglejte članek.

Oznake:


Matej Accetto, 9/25/2006 01:52:00 pop. (trajna stran objave)

Bližnji in/ali Srednji vzhod skozi čas

Namen te objave niti ni v iskanju pravega slovenskega poimenovanja za tisto, čemur v angleščini pravijo "Middle East" (glej denimo tu, tu, tu in nenazadnje tudi tu), ampak v povezavi na površen, a domiselno slikovit prikaz obvladovanja tega območja v zadnjih 3500 letih.

(Hvala za povezavo Volokh Conspiracy, kjer si lahko preberete tudi nekaj komentarjev o točnosti grafičnega prikaza.)

Matej Accetto, 9/25/2006 01:45:00 pop. (trajna stran objave)

Nova, malo drugačna Oprah

Vloga se mu prav poda.

petek, 22. september 2006

Matej Accetto, 9/22/2006 06:53:00 pop. (trajna stran objave)

Črno-bela logika

Zvesti bralci ste verjetno (vsi trije) že opazili, da so mi všeč logične uganke. V opravičilo ali upravičenje (kakšna je kazenskopravna razlika?) naj mi bo argument, da ni logika nikoli prav daleč od prava, s čimer se - z redkimi domiselnimi izjemami - gotovo strinja vsaj večina pravnikov, če že ne tudi logikov.

V preteklem tednu sem se tako razveselil drobne knjižice ugank in logičnih iger Lewisa Carrolla, sicer avtorja otroško cenjene in odraslo podcenjene zrcalne Alice v čudežni deželi. Carroll je svoj manj domišljijski vsakdan na Oxfordu poučeval matematiko in se nasploh zelo zanimal za logiko - če tega niste opazili že ob branju njegovih zgodb. Preberite si denimo to zgodbo o Ahilu in želvi, za bolj zahtevne ljubitelje logike pa je aktualna tudi ta logična igra.

Kakorkoli že, knjižica na novo zbranih ugank me ni povsem navdušila, a vam v krajšanje konca tedna iz nje za okus vseeno lahko ponudim dve logični uganki:
1. V vreči je en sam žeton, ki je bele ali črne barve. V vrečo nato dodamo še en žeton, ki je bele barve, vrečo premešamo in nato iz nje izvlečemo žeton bele barve. Kolikšna je verjetnost, da je tudi preostali žeton v vreči bele barve?

2. Tokrat sta pred vami dve vreči: v prvi je en žeton bele ali črne barve, v drugi pa trije žetoni, en bele in dva črne barve. V prvo vrečo dodate žeton bele barve in nato na slepo iz nje izvlečete žeton bele barve, nato pa vreči preložijo, tako da ne ločite med njima. Katera od naslednjih potez vam prinaša več možnosti, da boste tudi naslednjič izvlekli žeton bele barve: (a) da naključno izvlečete žeton iz ene izmed vreč ali (b) da vsebino ene vreče stresete v drugo in nato žeton vlečete izmed vseh žetonov?
Drzni ste seveda izzvani, da svoj odgovor zapišete med komentarje!

Če ste gimnazijski maturant in ste pravilno rešili obe uganki, pridrvite na Pravno fakulteto!

Če ste študent prava in niste pravilno rešili obeh ugank, se spomnite, da tudi Sokrat ni povsem obvladal logičnih zakonitosti.

Če ste že diplomiran pravnik ali denimo celo že ustavni sodnik in niste pravilno rešili niti ene niti druge uganke, pa se sklicujte na zgoraj citirano "domiselno izjemo"...

Oznake:


četrtek, 21. september 2006

Matej Accetto, 9/21/2006 01:59:00 pop. (trajna stran objave)

(Med)kulturni dialog

Leto 2008 bo za Evropsko unijo posebno. Ne zgolj zato, ker ji bo pol leta predsedoval njen zeleni košček, temveč tudi zato, ker bo to evropsko leto medkulturnega dialoga.

Bistveno za vas (ja, prav vas) pa je dejstvo, da lahko k temu letu, ki mora postati "leto prav vsakega državljana", prispevate tudi sami. Če le znate angleško, nemško ali francosko, seveda.

Oznake:


sreda, 20. september 2006

Matej Accetto, 9/20/2006 02:55:00 pop. (trajna stran objave)

Kdo nosi rumeno majico?

Na Touru jo je imel rad kolesar z indijanskim imenom Kopje Rokesilne, na Vuelti jo je par dni nosil tudi slovenski odgovor na ameriške težave z abstinenco, na Tajskem pa zlasti ob ponedeljkih tako rekoč vsak drugi Tajec.

Zakaj?

Ker ima na Tajskem vsak dan "svojo" barvo, ker je rumena barva ponedeljka in ker je bil na ponedeljek rojen tudi tajski kralj Bhumibol, z dobrimi šestimi desetletji na čelu tajske kraljevine trenutno tudi šef države z najdaljšim stažem. Tajci so v preteklih mesecih z nošnjo rumenih majic izražali podporo ljubemu kralju, obenem pa tudi kritiko trenutni oblasti in pozive kralju, naj s svojim dejanskim vplivom v tajski in svetovni politiki pripomore k spremembam.

Trenutni rezultat je to, državni udar, ki ga je vsaj po majicah sodeč vesela večina Tajcev.

Matej Accetto, 9/20/2006 02:25:00 pop. (trajna stran objave)

O knjigah in seznamih

Ob moštrenju o krožku pravo in literatura mi je bilo zelo žal, ko sem ugotovil, da v slovenščino žal (še) ni prevedeno delo indijskega pisatelja Rohintona Mistryja "A Fine Balance" ("Rahlo ravnovesje"). Prebral sem jo letos poleti, ko sem na potepanju prebrane knjige skoraj naključno menjal za nove - vsekakor najboljše čtivo poletja in odlična knjiga, ki vam jo zelo priporočam.

Zato pa, relativno gledano, odsvetujem Ecov Skrivnostni plamen kraljice Loane. Kot je razvidno tudi iz komentarjev k eni zgodnejših "knjižnih" objav, mojega mnenja seveda ne bodo delili vsi in tudi meni je bila v začetku knjiga zelo všeč. Potem pa me je kmalu izgubila - lep "avtobiografski" sprehod skozi literaturo in glasbo sredi prejšnjega stoletja, a vsaj zame kot bralca brez tistega plamena, ki ga išče njen glavni protagonist. Tako jo postavljam ob bok Otoku včerajšnjega dne kot drugi izjemi od pravila, da je Eco vedno vreden branja.

A, kot pravim, to je seveda relativno. Kraljica Loana niti približno ne sodi med knjige, za katere bi prav obžaloval, da sem jih kupil ali prebral. Če bi bil Rob Fleming, bi verjetno lahko iz glave stresel seznam petih najslabših knjig, ki sem jih kdajkoli vzel v roko. Tako pa jih bom raje pustil pozabi...

torek, 19. september 2006

Matej Accetto, 9/19/2006 01:30:00 pop. (trajna stran objave)

O Stari zavezi, Shakespearu in sploh vsem

Včerajšnja objava je (do sedaj) dobila dva naklonjena komentarja, ki pozdravljata citirano mnenje generalnega pravobranilca Madura, obenem pa se prvo sprašuje o širšem pristopu evropskega kontinentalnega sodstva do takega "širokega" pristopa k oblikovanju pravnih mnenj, stališč ali celo sodb. Dovolj, da me spodbudita k dodatni objavi.

Sodstvo celinske Evrope v celoti še dolgo ne bo doseglo ravni (ali, če želite, padlo na raven) ameriškega sodstva, kjer sodniki ne citirajo zgolj Stare zaveze ali literarnih klasikov, temveč tudi pravne bloge in celo odmevnejše predstavnike zabavne glasbe. Vseeno pa se sem ter tja tudi v celinski Evropi, in morda zlasti na področju prava EU, kar najde domiselne argumente, ki segajo onkraj klasične pravne "suhoparnosti".

Majhen del razloga je lahko že v tem, da je evropsko pravo kot zmes različnih pravnih kultur vsaj deloma tudi podleglo privlačnosti anglosaškega pristopa, ki ga uspešno širijo vsaj angleški odvetniki in sodniki, če ne tudi njegovi številni drugi privrženci.

Del razloga je nemara tudi v konkretnih posameznikih, ki tako v ustavna sodišča posameznih držav kot v mehanizem evropskega sodstva ne vstopajo zgolj kot karierni sodniki, ampak pogosto tudi iz vrst pravnih akademikov in teoretikov, ti pa iz svojih prejšnjih življenj na sodišča prinesejo tudi težnje po širšem iskanju virov in navdiha.

Še en del razloga je morda v naravi evropskega prava - ter za privržence primerjalnega ustavnega prava vse bolj tudi v prepletenih državnih ureditvah, ki terja čezmejno iskanje pravnih vrednot in temeljnih načel, takšno "čezmejno" iskanje pa mora ravno zaradi tega onkraj pozitivnih pravnih ureditev posameznih držav poseči tudi na "čezmejne" literarne in podobne obpravne vire tradicije, skupne identitete ali običajev.

Sodišče ES je od vseh začetkov soočeno s težavno nalogo, ko mora ne zgolj tehtati, katera od državnih ureditev naj prevlada, ampak kaj naj bo ob jemanju navdiha iz različnih državnih ureditev sploh spoznano kot "evropsko". Da tako nekomu v navdih ali oris na misel pride Stara zaveza ali Shakespeare, sploh ni več tako čudno.

Pri evropskem pravu in v konkretnem primeru Madura pa gre lahko tudi za dodatno posebnost tega pravnega področja, kjer tovrstni argumenti, med njimi izrazito pomembno Stara zaveza, že tvorijo običajen, prepričljiv in domiseln način argumentacije v pravni razpravi.

Takšen pristop je odločno zakoličil polbog prava EU Joseph Weiler: preberite si denimo zgolj njegov uvod in leitmotiv zbirke razprav Ustava Evrope, ki smo ga s skupino profesorjev in študentov pred leti prevedli tudi v slovenščino, podobne prispodobe in nauke pa je moč najti v skoraj vsakem njegovem članku - kjer pogosto tudi sicer namerno in izrecno zavrača prekomerno pravno suhoparnost. Ni čudno, da s(m)o se tega pristopa navzeli tudi njegovi učenci: sam, ateist, sem tako v svojem doktoratu na njegovo biblično prispodobo iz Ustave Evrope naivno "odgovoril" z lastno.

Povedano v veliki meri velja tako za sodnike kot za druge pravne "sogovornike" v evropskem pravu. Težavnejše vprašanje pa je, kako tovrstne reči sprejemajo strokovne javnosti v posameznih državah in člani širše javnosti, kadar se znajdejo v vlogi naslovnika določene sodbe ali besedila. Če jim gre sodba v prid, so prispodobe verjetno sprejete kot umestne in dobrodošle. Kadar zaradi Mojzesovih besed kdo izgubi pravdo, pa je lahko biblična prispodoba le še dodaten povod za ogorčenje nad nespametnostjo sodišča.

Kakorkoli že, vsaj iz navedenih razlogov so po mojem mnenju razprave ali celo sodbe v evropskem pravu včasih podvržene tudi takšni navidezni radoživosti. Končno sodbo o vsaki izmed njih bo pisal čas - a domiselne in povedne prispodobe so pogosto tudi zame kot točilni pult sredi veličastne puščave.

Oznake:


ponedeljek, 18. september 2006

Matej Accetto, 9/18/2006 12:12:00 pop. (trajna stran objave)

Utrinki živopisnosti evropskega sodstva

Ameriški in angleški sodniki so, kot pričajo tudi številne objave na Kontekstu, znani po bogastvu citatov in pogostih slikovitih prispodobah v oris zadevnih vprašanj ali sodbe pred njimi. V primerjavi z njimi so izdelki sodišč celinske Evrope v povprečju veliko dolgočasnejši.

A tudi tu se najdejo utrinki živopisja. Denimo v podobi portugalskega generalnega pravobranilca Sodišča ES Miguela Madura, sicer najmlajšega pravobranilca tega sodišča, ki sem ga pred leti kot mladega zvezdnika evropske teorije v okviru nekega projekta tudi sam gostil na Pravni fakulteti v Ljubljani.

Poglejte si denimo njegovo mnenje oziroma sklepne predloge v zadevi C-434/04 (ki žal niso dostopni v slovenski različici), v kateri je govora o finski zakonski ureditvi, ki nadzira in omejuje uvoz alkoholnih pijač z več kot 80 odstotki etilnega alkohola, in o 9492 litrih sezamovega olja na poti iz Nemčije, za katerega se je izkazalo, da je v resnici 96,5-odstoten etilni alkohol. Da ne bom delal žalega citiranim avtorjem, dva kratka odseka iz uvodnih točk obrazložitve navajam kar v angleški različici:
Good wine is a good familiar creature if it be well used. (2) It is astonishing, however, 'that men should put an enemy in their mouths to steal away their brains', (3) when the enemy in question, unlike good wine, is as ferocious as virtually pure ethyl alcohol. ...

I have no hesitation in accepting the general hypothesis that the consumption of immoderate amounts of alcohol has a multitude of adverse effects on human health and public order. Indeed, this has been common knowledge since at least as far back as the time of the Old Testament. (8) More recently, the Court acknowledged it in its judgment in Heinonen.

(2) William Shakespeare, Othello, Act II, Scene III.

(3) Ibid.

(8) '[S]trong drink shall be bitter to them that drink it' (Isaiah 24:9). See also: Leviticus 10:9; Judges 13:4, 7, 14; Proverbs 20:1; 23:32; 31:4?5; and Isaiah 5:22.
Shakespeare in Stara zaveza v istem mnenju! Že slišim vprašanja: "Quo vadis, Evropa, ti simpatični otok?" in, seveda, odgovore: "Kaj ne veste, da nobena celina ni otok?!"

Oznake: ,


sobota, 16. september 2006

Matej Accetto, 9/16/2006 10:15:00 dop. (trajna stran objave)

Pravo in literatura na PF nekoč...

Medlo se še spominjam plakata, ki sem ga zagledal, ko sem se pred "davnimi" leti kot bruc Pravne fakultete sprehajal po njenih tedanjih hodnikih na Kongresnem trgu. Plakat, se mi zdi, je novačil k soustvarjanju literarne revije na PF, besedilo na njem pa je šlo nekako takole:
France Prešeren, Thomas More, Johann Wolfgang von Goethe, Hugo Grotius, Franz Kafka, Alojz Gradnik, Carlo Goldoni, Marcus Tullius Cicero, Jovan Vesel Koseski, Walter Scott, Friedrich Schiller, Solon, Giacomo Casanova, Janko Ferk, John Donne, Vinicius de Moraes, Heinrich Heine...

Vsi ti so bili pravniki, a kljub temu (ali pa prav zaradi tega) tudi pesniki ali pisatelji.
Od revije nato sicer ni bilo nič, plakat pa je obtičal v mojem spominu.

Javni in zasebni odzivi na poletno pisanje o morebitnem krožku pravo in literatura pa kažejo, da je še več pravnikov vsaj radoljubnih bralcev, če že ne tudi ustvarjalcev literarnih del. Zato moštrenje o zasnovi prvega cikla že poteka, ko bo obrodilo sadove, pa bo objavljeno tudi vabilo na prvi sestanek.

petek, 15. september 2006

Matej Accetto, 9/15/2006 11:35:00 dop. (trajna stran objave)

Evropski dvori spet novačijo

Sicer nad tovrstnim prostovoljnim izgnanstvom obetavnih pravnikov iz obče-egoističnih razlogov nisem navdušen, a priložnost je vendarle priložnost:

Institucije EU spet iščejo nove pravnike za opravljanje pravno-prevajalskih del (da je prevajalcev premalo, je razvidno tudi iz dejstva, da besedilo razpisa ni na voljo v slovenščini).

Oznake:


četrtek, 14. september 2006

Matej Accetto, 9/14/2006 11:18:00 dop. (trajna stran objave)

In zdaj nekaj povsem drugačnega...

Ker je zdaj vsaj za študente (in delavce) Pravne fakultete čas izpitov, vam tokrat za razvedrilo in v poduk ponujam izbor nekaterih zanimivih objav, ki so se kot povezave znašle na vedno zabavnem GeekPress:

1. Dobro, zlo in zaslužek: nekateri se do zaslužka prebijajo s projektom izgradnje prenosnega računalnika za 100 dolarjev; drugi z ustvarjanjem tisočev smetlogov.

2. Ko že govorim o dobrem in zlu, Wikipedija se postavlja na stran dobrih, a tukaj je še en dokaz, da je vendarle zlo.

3. Radovedni novi svet: priložnost dela tatu, zato nekateri klin izbijajo s klinom.

4. In nazaj v prihodnost: v osnovni šoli si ne bi mislili, da leta 2006 Pluton ne bo več čistokvrni planet, ampak zgolj še številka; zato pa so si že leta 1975 prihodnost zamišljali zelo "nadzvočno".

Oznake:


sreda, 13. september 2006

Matej Accetto, 9/13/2006 12:21:00 pop. (trajna stran objave)

Slovenija kot Hermes?

Ker ni dobrih novic po svetu o Sloveniji nikoli preveč: medtem ko se v tehnoloških vodah pohvalno govori o podobnostih med slovenskim podjetjem Hermes Softlab in grškim bogom istega imena, kitajski premier svojemu slovenskemu kolegu že sporoča, da bi Kitajska rada tudi državo Slovenijo videla v podobni opravi, ko bo leta 2008 prevzela predsednikovanje Evropski uniji.

Leto 2008, sicer leto podgane, je sploh za obe državi pomembno leto, na katerega se tako Slovenija kot Kitajska pripravljata že nekaj časa: Slovenija zato, da bo sploh zmogla prenesti administrativno breme predsednikovanja Uniji, Kitajska pa pač zato, da bo svetu zavladala tudi v športnem smislu.

Oznake:


torek, 12. september 2006

Matej Accetto, 9/12/2006 01:23:00 pop. (trajna stran objave)

Štipendije DAAD

Če vas zanima podiplomski študij v Nemčiji, bi vas znale zanimati tudi štipendije DAAD za študijsko leto 2007-08, konkretno denimo te. Rok za prijavo je do 10. 11. 2006, razen, seveda, če se imate za (pravnega) umetnika.

In ko že govorim o tem: glede na stike s študenti bi morda prav prišel tudi kak splošnejši zapis o podiplomskem študiju v tujini, predvsem o velikih vprašanjih kam, kdaj in kako. Nekaj lastnih mnenj in še bolj subjektivnih nasvetov o tem bom zapisal v prihodnjih tednih.

ponedeljek, 11. september 2006

Matej Accetto, 9/11/2006 11:44:00 dop. (trajna stran objave)

Urejanje revije Slovenian Law Review

Z novo sezono je napočil tudi čas, da poskusimo nekatere izmed napovedanih projektnih idej iz zamisli preliti v prakso. V komentarjih in pismih ste najbolj navdušeno pozdravili idejo krožka pravo in literatura, o kateri bo v kratkem tudi več govora. Kot prvo pa objavljam naslednje vabilo.

Vse zainteresirane študente vabimo k sodelovanju pri urejanju revije Pravne fakultete v tujih jezikih Slovenian Law Review. Revija je že v tretjem letniku izhajanja, a jo želimo vsebinsko in organizacijsko še okrepiti. K urejanju revije bi zato radi pritegnili tudi študente.

Idej o obliki sodelovanja s strani študentov je kar nekaj, od administrativnih opravkov do določenih vrst uredniškega dela na prejetih prispevkih in do pripravljanja posebne priloge. Zamišljeno je, da nihče ne bi počel zgolj garaškega dela, ampak da bi lahko vsak izmed sodelavcev revije sodeloval tudi v vsebinskem smislu.

Vse, ki bi vas tovrstno delo zanimalo, z Alešem Novakom tako vabiva na informativni sestanek, ki bo v torek, 3. oktobra, ob 13h v Seminarski sobi 5. Pri tem je zaželeno, da nama svoje zanimanje predhodno sporočite po elektronski pošti na naslova ales(pika)novak(afna)pf.uni-lj.si in matej(pika)accetto(afna)pf.uni-lj.si.

Na sestanku vam bova podrobneje predstavila svoje ideje o možnih oblikah sodelovanja, vesela pa bova tudi vaših. Delo na reviji se bo začelo kmalu zatem, deloma še na trenutni, deloma pa že na prihodnji številki revije.

petek, 08. september 2006

Matej Accetto, 9/08/2006 12:27:00 pop. (trajna stran objave)

Hirschman in prečkanje meja

Pred časom sem že omenjal Alberta Hirschmana in njegovo shemo odnosa med Izstopom in Glasom, ki jo še danes s pridom uporabljajo na številnih različnih področjih.

Ta teden pa sem si prebral še zbirko njegovih zapisov Crossing Boundaries, v katerih je veliko avtobiografskega in v katerih opisuje svoj interdisciplinaren odnos do raziskovanja v ekonomiji in drugod, začnejo pa se s prikupno razpravo o pomenu obednega omizja, Melding the Public and Private Spheres: Taking Commensality Seriously (naslov namerno namiguje na to, če že ne na besedili v opombi 18 tu).

Hirschman v njej začne z razlikovanjem Scitovskega med udobjem in ugodjem (comfort in pleasure), po katerem je ponavljujoče se potovanje od neudobja k udobju (denimo od lakote k sitosti) eden od načinov za ustvarjanje ugodja, medtem ko k slednjemu prispeva tudi prehod od neaktivnosti ali dolgčasa k ponovni aktivnosti, kar povzročijo različne vrste stimulacije. Ko družba postane sorazmerno uspešna, ni več tolikšnega prehajanja od neudobja k udobju, zaradi česar bi morala poglavitno vlogo pri ustvarjanju ugodja prevzeti stimulacija. Ker pa ljudje na razlikujejo med udobjem in ugodjem, se še vedno na račun stimulacije posvečajo predvsem udobju, s tem pa zmanjšujejo skupno raven ugodja in končajo v gospodarstvu brez radosti.

Toda Hirschman Scitovskemu očita zanemarjanje javne razsežnosti, odtod pa preide v zanimivo razpravo o pomenu skupnih obedov. Pri tem se zapiči v uveljavljeno razlikovanje med javnimi in zasebnimi dobrinami oziroma med uživanjem hrane in "tako imenovanimi višjimi aktivnostmi". Od Biblije prek Pascalovih Pensees do Samuelsonovega razlikovanja med zasebnimi dobrinami (štruco kruha), ki jih posamezniki imajo in trošijo posamič, in javnimi dobrinami (policijsko zaščito ali javnim izobraževanjem), kjer njihovo uživanje s strani enega posameznika ne vpliva na količino, ki je na voljo drugim.

Ob tem bi se lahko zapičili v dejstvo, da tudi opevane javne dobrine niso povsem neomejene, česar se denimo dobro zavedajo že vsi, ki se ne morejo redno vpisati na izbrano fakulteto. Hirschman pa se zapiči v drugo - uživanje hrane, pravi, še zdaleč ne sodi zgolj v zasebno sfero, ampak je zelo prisotno tudi v javni. To je Simmelov Mahlzeit, obed, v katerem je zasebno uživanje hrane za omizjem neločljivo povezano s skupinsko oziroma javno aktivnostjo. Hirschman svoj argument pelje vse do antičnih grških pojedin, izvirajočih iz verskega žrtvovanja (thusia) bika ali vola, v katerih so žival najprej ritualno zaklali, nato skuhali in nazadnje razdelili med udeležence. Pojedin, ki, namiguje Hirschman, bi kaj lahko s svojim poudarkom enakosti pripomogle tudi k razvoju atenske demokracije...

Zanimiva besedila in zanimiv avtor, ki je očitno res rad prečkal meje, takšne in drugačne.

Matej Accetto, 9/08/2006 11:21:00 dop. (trajna stran objave)

Podaljšanje roka za prijavo na ELMC

Vabilo k sodelovanju v ekipi na tekmovanju iz evropskega prava ELMC še velja.

Ker še niso zapolnjena vsa mesta v ekipi, sva z Ano Vlahek rok za prijavo podaljšala do 15. septembra. Če vas zanima sodelovanje na sodni simulaciji, ki vam lahko praktično (vsebinsko) in praktično (karierno) približa svet prava EU in sodnega varstva v Luksemburgu, ste vabljeni, da se prijavite na elektronska naslova, navedena v izvirnem vabilu.

četrtek, 07. september 2006

Matej Accetto, 9/07/2006 10:58:00 dop. (trajna stran objave)

Prebujanje v novo sezono

September je raztegljiv pojem. Če je kdo ugibal, da bo Kontekst ponovno zaživel s prvim septembrom, se mu opravičujem, kakor tudi vsem drugim, če se bo izkazalo, da v septembru še ne bo vsak nov dan dočakal tudi nove objave. Ampak, kakorkoli že obrnemo, Kontekst se počasi spet začenja prebujati. Nova sezona, novi načrti, napovedi in obljube.

Gre predvsem za dvoje: da bi bralci ob vsakem novem obisku Konteksta na njem našli kakšno zanimivo objavo in da bi imel Kontekst več aktivnih avtorjev. To bo dobro tako za avtorje, ki tako ne bodo čutili prevelikega pritiska potrebe po novih objavah, kot tudi za bralce, ki tako ne bodo obsojeni samo na en slog in vsebino objav.

Prej ali slej bodo vsaj nekateri izmed dosedanjih soavtorjev začeli redneje objavljati tudi svoje zapise - dva sta to že napovedala, čim se rešita pisanja doktorata. Obenem pa bo Kontekst pridobil tudi še kakšnega novega soavtorja, s fakultete in morda tudi zunaj nje. Prva tovrstna obogatitev se ima zgoditi že v prihodnjih dneh, nato pa ji bo sledila še kakšna. Neodvisno od tega pa bodo tu včasih objavljali tudi gosti, zlasti v okviru dialogov o izbranih temah. Enkrat v jeseni bom tako predvidoma sam že razpravljal z uglednim gostom iz ameriške blogosfere.

Tako. Dobrodošli nazaj! V prihodnjih dneh bo sledilo predvsem še nekaj objav v zvezi s študentskimi projekti oziroma prelivanjem idej v stvarnost. Pa hvala vsem, ki ste v vmesnem času pustili komentar na straneh Konteksta ali mi pisali prek e-pošte. Komentatorji (in drugi) si lahko zdaj spet preberete tudi moje odzive in dodate svoje (za lenobno radovedne: glej tu, tu, tu in tu.) Vsaj del bistva Konteksta so namreč ravno komentarji.

This page is powered by Blogger. Isn't yours?