petek, 29. september 2006

Matej Accetto, 9/29/2006 01:50:00 pop. (trajna stran objave)

Nova nova ustavna pogodba

Ko sem nedavno pregledoval besedilo svoje knjige o izgradnji Evrope, sem se večkrat ustavil ob omembi "nove ustavne pogodbe", kot smo v zadnjih letih pedantnejši evro-pravniki poimenovali nezaživelo Pogodbo o ustavi za Evropo.

Spraševal sem se, če takšno poimenovanje še ustreza za pogodbo, ki je v obstoječi obliki takorekoč že mrtva. Saj ne, da bi to uradno priznali že vsevprek, zlasti ne tisti, ki so tako ali drugače sodelovali pri njenem rojstvu, na čelu s predstavniki institucij in številnimi oblastniki držav članic. Še včeraj je visok predstavnik slovenske vlade na konferenci na ljubljanski Pravni fakulteti denimo pozival k podpori te pogodbe, ki da jo Evropa potrebuje in katere kompromise bo težko ponoviti.

A vendar tudi v tovrstnih mnenjih prihaja do sprememb. Tudi zagovorniki obstoječe ustavne pogodbe vse glasneje omenjajo možnost, da bi kot nekakšno temeljno pogodbo najprej ustoličili le njen del, običajno je govora o "ustavnem" prvem delu. Ki bi ga, seveda, morali nekoliko prilagoditi. Dejansko pa s tem tudi sami ne govorijo več o "stari" novi ustavni pogodbi, ampak o neki "novi" novi ustavni pogodbi, ki jo bo treba v marsičem doreči znova. Dogovorjeni kompromisi so s tem avtomatično ponovno odprti razpravi - kar denimo lepo dokazuje izjava nemške kanclerke, da bi morali v to novo različico ustavne pogodbe v večji meri vključiti tudi "krščanske vrednote".

To ne pomeni, da je šla v nič vsa vsebina že izdelane ustavne pogodbe. Kot sem večkrat pisal tudi na Kontekstu, že prihaja do poskusov prelivanja določenih njenih novosti v stvarnost na drugačne, "neustavne" načine. Pomeni pa, da je sama ustavna pogodba kot temeljna zaveza "prenovljene" Unije onkraj rešitve.

Me prav zanima, kaj bo izplen dela izbranih evropskih politikov, ki se bodo jutri sestali v Rimu z nalogo, da poiščejo pot iz preteče evropske institucionalne - ali, če želite, ustavne - krize.

Oznake:


Komentarji:

Avtorjeva omemba prelivanja Ustavne pogodbe v resnicnost na drugacne, 'neustavne' nacine...ne poznam podrobnosti, a predvidevam, da gre za kaksne soft law instrumente. In to me je zmotilo. Mislim, da je pojem soft law-ja v nasprotju s temeljnim pojmovanjem virov v MP. In to ne glede na to, da je t.i soft law vse pogostejsi v mednarodni skupnosti. Ampak to vendar Ni law! Je le neka politicno deklarirana volja, ki ne ustvarja obveznosti! Kakor hitro se na nek soft law instrument sklicuje kot vir prava to vec ni soft law ampak hard law (torej pravo v pravem pomenu).
Implementacija ustavne pogodbe na kakrsenkoli 'neustavni' nacin preprosto ni mogoca, ker ne bo zavezujoca, ne bo pravo. Edino kar lahko zavezuje v okviru EU je nov treaty. To je edini nacin. Ali pac ne?

 


Morda sem bil premalo jasen - z "neustavnimi" načini nisem namigoval na mehko pravo, ampak na načine udejanjanja posameznih vsebinskih delov ustavne pogodbe brez njene ratifikacije, ki imajo za namen pripeljati do povsem trdne pravne veljave konkretnih ureditev.

Gotovo pa bi pomagalo, če bi vam že v objavi postregel s povezavami na prejšnje objave na Kontekstu, na katere se sklicujem. Če vas zanima, na kaj konkretno sem mislil, glejte tu, tu, tu, tu, tu in tu.

 


Da, zdaj vidim kaj ste mislili z 'neustavnimi nacini'.

 


Dodaj komentar



<< Na glavno stran

This page is powered by Blogger. Isn't yours?