sreda, 10. maj 2006
Matej Accetto, 5/10/2006 02:44:00 pop. (trajna stran objave)Državni parlamenti in subsidiarnost - nova "ustavna" poteza Evropske komisije
Dan Evrope je po Evropi postregel z nekaj simbolnimi in dejanskimi gestami v duhu evropskega povezovanja.
Medtem ko je Estonija kot petnajsta država članica ratificirala novo (a pešajočo) ustavno pogodbo, Nemčija pa dala slutiti, da se ji te pogodbe in njene ustavne vizije v času svojega predsedovanja Uniji ne bo mudilo obuditi k življenju, je Komisija napovedala še eno potezo, s katero želi posamezne njene novosti udejanjiti brez njene formalne ratifikacije. (Za starejše objave o tem glej tu in tu.)
Tokratna pobuda je poskus udejanjenja pomembne vloge, ki jo nova ustavna pogodba za državne parlamente pri zagotavljanju spoštovanja načela subsidiarnosti. Po sprejetju pogodbe bi v skladu s posebnima protokoloma (o vlogi državnih parlamentov v EU ter o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti) morale institucije Unije zakonodajne predloge pošiljati tudi državnim parlamentom, ti pa bi lahko v šestih tednih z obrazloženimi mnenji ugovarjali, češ da posamezen predlog krši načelo subsidiarnosti. (Za kratek opis, kako naj bi stvar izgledala v praksi, si lahko ogledate tudi tole.)
Barroso je napovedal, da bo Komisija to začela početi tudi brez nove ustavne pogodbe, saj "lahko vključitev državnih parlamentov pomaga evropske politične usmeritve prilagoditi različnim okoliščinam in bolj učinkovito uveljavljati". (Mimogrede, v včerajšnjem govoru se je tudi pohvalil, da je že nastopal "pred več državnimi parlamenti, vključno s Slovenijo in Francijo".)
Napoved je baje vzbudila silovit odpor v Evropskem parlamentu, češ da gre nedopustno selektivno uresničevanje nove ustavne pogodbe in za "trojanskega konja, ki bo spodkopal celotni sistem". Državni parlamenti pa se s pobudo (po pričakovanjih) strinjajo.
Zvečer ali jutri bom to pobudo še malo bolj komentiral. Za zdaj pa le še dve malenkosti v zvezi z ratifikacijami nove ustavne pogodbe. Stanje glede ratifikacij si lahko ogledate na tej strani - oglejte si denimo, koliko internih ratifikacij za veljavno ratifikacijo mednarodne pogodbe potrebuje Belgija.
In pa, kaj si mislite o tistem poslancu estonskega parlamenta, ki je edini (še enkrat povezava) glasoval proti ratifikaciji ustavne pogodbe?
Medtem ko je Estonija kot petnajsta država članica ratificirala novo (a pešajočo) ustavno pogodbo, Nemčija pa dala slutiti, da se ji te pogodbe in njene ustavne vizije v času svojega predsedovanja Uniji ne bo mudilo obuditi k življenju, je Komisija napovedala še eno potezo, s katero želi posamezne njene novosti udejanjiti brez njene formalne ratifikacije. (Za starejše objave o tem glej tu in tu.)
Tokratna pobuda je poskus udejanjenja pomembne vloge, ki jo nova ustavna pogodba za državne parlamente pri zagotavljanju spoštovanja načela subsidiarnosti. Po sprejetju pogodbe bi v skladu s posebnima protokoloma (o vlogi državnih parlamentov v EU ter o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti) morale institucije Unije zakonodajne predloge pošiljati tudi državnim parlamentom, ti pa bi lahko v šestih tednih z obrazloženimi mnenji ugovarjali, češ da posamezen predlog krši načelo subsidiarnosti. (Za kratek opis, kako naj bi stvar izgledala v praksi, si lahko ogledate tudi tole.)
Barroso je napovedal, da bo Komisija to začela početi tudi brez nove ustavne pogodbe, saj "lahko vključitev državnih parlamentov pomaga evropske politične usmeritve prilagoditi različnim okoliščinam in bolj učinkovito uveljavljati". (Mimogrede, v včerajšnjem govoru se je tudi pohvalil, da je že nastopal "pred več državnimi parlamenti, vključno s Slovenijo in Francijo".)
Napoved je baje vzbudila silovit odpor v Evropskem parlamentu, češ da gre nedopustno selektivno uresničevanje nove ustavne pogodbe in za "trojanskega konja, ki bo spodkopal celotni sistem". Državni parlamenti pa se s pobudo (po pričakovanjih) strinjajo.
Zvečer ali jutri bom to pobudo še malo bolj komentiral. Za zdaj pa le še dve malenkosti v zvezi z ratifikacijami nove ustavne pogodbe. Stanje glede ratifikacij si lahko ogledate na tej strani - oglejte si denimo, koliko internih ratifikacij za veljavno ratifikacijo mednarodne pogodbe potrebuje Belgija.
In pa, kaj si mislite o tistem poslancu estonskega parlamenta, ki je edini (še enkrat povezava) glasoval proti ratifikaciji ustavne pogodbe?
Oznake: EU