četrtek, 4. maj 2006
Matej Accetto, 5/04/2006 02:15:00 pop. (trajna stran objave)Evropski parlament je "normalen" parlament
Profesor Vilfan je pri razbijanju zablodelega slovenskega sindroma hlapčevstva rad poudarjal, da je slovenski narod po vseh kriterijih povsem "normalen" narod. V torek sem bil na predstavitvi knjige, v kateri avtorji ugotavljajo, da je Evropski parlament povsem "normalen" parlament.
Knjigo je predstavljal Simon Hix z London School of Economics, soavtorja pa sta še Abdul Noury s Svobodne univerze v Bruslju in Gerard Roland z Berkeleya. Knjiga z naslovom Democratic Politics in the European Parliament izide pri Cambridge University Press novembra letos, nemara zaradi posebne medgalaktične reže vzporednih vesolij pa lahko njeno delovno besedilo že najdete na Hixovi spletni strani.
Knjiga je predvsem polna zanimivih statističnih podatkov o delovanju Evropskega parlamenta in (zlasti pravnikom gotovo zelo všečnih) grafov. Posebej zanimivi so grafi na straneh 233-237 omenjenega delovnega besedila, ki kažejo prostorsko razporeditev posameznih poslancev Parlamenta glede na oddaljenost njihovih glasov v primerjavi z drugimi poslanci. Zelo dobro se vidi (oziroma bi se, če bi bile slike večje in v barvah), kako strnjene (kohezivne) so posamezne poslanske skupine Parlamenta in kakšni so relativni položaji med njimi.
Pri tem je ključna predvsem vodoravna os, ki da slutiti, da je poglavitna razdelitev tudi v Evropskem parlamentu na levo in desno, ne pa denimo na za in proti povezovanju; navpična os je pri tovrstnem prikazu manj pomembna in bolj nejasna - a o teh grafih in drugih podrobnostih, če vas bodo zanimale, lahko razpravo nadaljujemo v delu za komentarje.
Splošno sporočilo knjige je, da je delovanje znotraj Parlamenta presenetljivo in vse bolj "klasično" demokratično, podobno delovanju nacionalnih parlamentov. Problem je tako pravzaprav "le" še v tem (kar priznavajo tudi avtorji raziskave), da nekakšna avtonomna demokratičnost evroparlamentarcev v Bruslju ni v ničemer povezana z evrodržavljani, ki naj bi jih zastopali.
Knjigo je predstavljal Simon Hix z London School of Economics, soavtorja pa sta še Abdul Noury s Svobodne univerze v Bruslju in Gerard Roland z Berkeleya. Knjiga z naslovom Democratic Politics in the European Parliament izide pri Cambridge University Press novembra letos, nemara zaradi posebne medgalaktične reže vzporednih vesolij pa lahko njeno delovno besedilo že najdete na Hixovi spletni strani.
Knjiga je predvsem polna zanimivih statističnih podatkov o delovanju Evropskega parlamenta in (zlasti pravnikom gotovo zelo všečnih) grafov. Posebej zanimivi so grafi na straneh 233-237 omenjenega delovnega besedila, ki kažejo prostorsko razporeditev posameznih poslancev Parlamenta glede na oddaljenost njihovih glasov v primerjavi z drugimi poslanci. Zelo dobro se vidi (oziroma bi se, če bi bile slike večje in v barvah), kako strnjene (kohezivne) so posamezne poslanske skupine Parlamenta in kakšni so relativni položaji med njimi.
Pri tem je ključna predvsem vodoravna os, ki da slutiti, da je poglavitna razdelitev tudi v Evropskem parlamentu na levo in desno, ne pa denimo na za in proti povezovanju; navpična os je pri tovrstnem prikazu manj pomembna in bolj nejasna - a o teh grafih in drugih podrobnostih, če vas bodo zanimale, lahko razpravo nadaljujemo v delu za komentarje.
Splošno sporočilo knjige je, da je delovanje znotraj Parlamenta presenetljivo in vse bolj "klasično" demokratično, podobno delovanju nacionalnih parlamentov. Problem je tako pravzaprav "le" še v tem (kar priznavajo tudi avtorji raziskave), da nekakšna avtonomna demokratičnost evroparlamentarcev v Bruslju ni v ničemer povezana z evrodržavljani, ki naj bi jih zastopali.
Oznake: EU
Za posredovanje objave prijatelju --> 
