sreda, 17. maj 2006
Matej Accetto, 5/17/2006 04:22:00 pop. (trajna stran objave)V slogu Messine
Sporočilo Komisije, ki ga komentiram v predhodni objavi, med drugim poudarja tudi potrebo po sprejetju politične deklaracije držav članic Unije, ki bi se morala po "namenu in slogu ... zgledovati po Deklaraciji iz Messine, ki je bila tako odgovor na institucionalne težave kot predhodnik Pogodbe, v tistem primeru Rimske pogodbe".
Kar me je spomnilo na zgodbo, kako naj bi na srečanju v Messini leta 1955 sploh prišlo do soglasja šesterice, ki je dve leti kasneje privedlo do ustanovitve EGS in Evratoma. Zgodba naj bi po pričevanju bila resnična.
V tistem obdobju je bila povezovalna energija res na psu, Jean Monnet je bil sredi petdesetih letih praktično izključen iz celotnega dogajanja in je pogajanja spremljal le prek svojega somišljenika in pribočnika Spaaka. Ko je prišlo do sestanka v Messini, je že izgledalo, da bodo vsi povezovalni načrti splavali po vodi, saj ni bilo moč doseči soglasja med predstavniki držav - zlasti francoski zunanji minister Pinay je (v skladu s svojimi pooblastili in navodili) zavračal kakršnikoli predlog o nadaljnjem povezovanju.
Potem pa naj bi že proti koncu srečanja nekega večera prišlo do zadnjega obupanega Spaakovega poskusa, da bi Pinaya na posebnem nočnem sestanku v njegovi hotelski sobi vendarle prepričal v nasprotno. Nihče ne ve, kako točno je pogovor potekal; a v zgodnjih jutranjih urah je zadovoljni Spaak zapustil Pinayevo sobo, odšel v hotelsko restavracijo, naročil steklenico šampanjca in zoro pričakal s prepevanjem pesmi O sole mio.
Nič čudnega, da bi Komisija rada v Unijo vrnila duh Messine.
Kar me je spomnilo na zgodbo, kako naj bi na srečanju v Messini leta 1955 sploh prišlo do soglasja šesterice, ki je dve leti kasneje privedlo do ustanovitve EGS in Evratoma. Zgodba naj bi po pričevanju bila resnična.
V tistem obdobju je bila povezovalna energija res na psu, Jean Monnet je bil sredi petdesetih letih praktično izključen iz celotnega dogajanja in je pogajanja spremljal le prek svojega somišljenika in pribočnika Spaaka. Ko je prišlo do sestanka v Messini, je že izgledalo, da bodo vsi povezovalni načrti splavali po vodi, saj ni bilo moč doseči soglasja med predstavniki držav - zlasti francoski zunanji minister Pinay je (v skladu s svojimi pooblastili in navodili) zavračal kakršnikoli predlog o nadaljnjem povezovanju.
Potem pa naj bi že proti koncu srečanja nekega večera prišlo do zadnjega obupanega Spaakovega poskusa, da bi Pinaya na posebnem nočnem sestanku v njegovi hotelski sobi vendarle prepričal v nasprotno. Nihče ne ve, kako točno je pogovor potekal; a v zgodnjih jutranjih urah je zadovoljni Spaak zapustil Pinayevo sobo, odšel v hotelsko restavracijo, naročil steklenico šampanjca in zoro pričakal s prepevanjem pesmi O sole mio.
Nič čudnega, da bi Komisija rada v Unijo vrnila duh Messine.
Oznake: EU
Za posredovanje objave prijatelju --> 
