Kontekst

Morda najdaljši postopek v zgodovini Meddržavnega sodišča je včeraj dobil sodni epilog; ki pa, kar je moč dodati v isti sapi, seveda še ne bo pomenil tudi konca razprave o pravnopolitičnih vidikih sporazuma oziroma vlogi države Srbije pri genocidu, ki se je sicer dokazano zgodil v Bosni.

S sodbo je Meddržavno sodišče Srbijo bolj ali manj opralo odgovornosti za genocid, odgovorna je le toliko, kolikor ni izpolnila svojih obveznosti po Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju genocida, ker ni storila vsega, kar je bilo v njeni moči, da bi genocid preprečila, pa tudi zato, ker Haaškemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo v sojenje ni predala Ratka Mladića in je s tem kršila dolžnost sodelovanja s tem sodiščem.

Je bila sodba nepričakovana? Po eni strani je za marsikoga gotovo bila presenečenje - vsekakor za Juliana Kuja, ki je na blogu Opinio Iuris po indicih napovedoval drugačno sodbo. Po drugi strani pa je pripisovanje uradne odgovornosti države za tako kompleksno hudodelstvo, kot je genocid, za Meddržavno sodišče in za mednarodno pravo nasploh tudi še neprehojena pot, polna pravnih bodic, ki bi bila zato vse prej kot običajna odločitev. (Za nekaj več o ozadju, okoliščinah in implikacijah glej tu.)

Ob tem se mi sicer zdi malo smešno, da v časniku Delu dan po sodbi sodišča berem novinarjev komentar, ki se začne z naslednjimi besedami: "Kdor je pričakoval, da bo haaško sodišče Srbijo oziroma takratno ZRJ prvič v zgodovini mednarodnega prava obsodilo državnega genocida, je bil preveč naiven."

Prvič, končna odločitev večini ne povsem naivnih pravnikov ni bila že vnaprej povsem samoumevna, kot bi bilo razbrati iz teh besed; o tem priča že ena zgornjih povezav. In drugič, takšne izjave, ki so zapisane dan po odločitvi, imajo zame vedno tisti znani lesk generala po bitki. Če je novinar enako pisal že pred sodbo, se mu seveda opravičujem in čestitam za modrost - zgolj dan za samim dogodkom pa se mi takšna označba (tudi, če je bila obenem mišljena kot samooznačba) drugače mislečih ali upajočih za naivneže zdi pomensko izpraznjena. Nenazadnje je Meddržavno sodišče v Haagu že pokazalo, da ni imuno na odločitve, ki bi jih marsikdo lahko označil za politično naivne.

Sorazmerno kompleksnost pričujoče zadeve izpričujejo tudi glasovi v prid ali proti posamezni odločitvi sodišča, nenazadnje pa že sam obseg sodbe. Na strani sodišča si lahko pogledate sodbo v celoti ali njen povzetek, obenem pa je pozornosti vredno branje tudi odklonilno ločeno mnenje podpredsednika sodišča Al-Khasawneha, za frankofonske bralce pa še tisto sodnika ad hoc Mahiouja.

Največji ljubitelji pa si lahko izrek sodbe tudi zavrtite na domačem računalniškem zvočniku.