Kontekst

Še ena pozornosti vredna nedavna objava z bloga Volokh: Ilya Somin piše o tem, ali lahko veliki zajci rešijo korejski komunizem.

(Mimogrede, veliki zajci oziroma giant rabbits vsaj po terminološki strani Evroterm sodeč še ne tičijo v zakonodajnem grmu Evropske unije.)

Bistvo je seveda v zajcih samih; a Somin jih poveže s splošnejšo nagnjenostjo komunističnih držav k velikim projektom, ki se niso vedno izkazali za najbolj "stroškovno učinkovite". Ob tem sem se sam spomnil na anekdoto, ki jo je pred leti na obisku Pravne fakultete pripovedoval gostujoči ameriški profesor. Imena (tako profesorja kot države) se ne spomnim in predavanje na splošno ni bilo ravno nepozabno, anekdota pa mi je ostala v glavi:

V neki vzhodnoevropski državi, morda Ukrajini, so izdelovali neke gradbene stroje (viličarje ali nekaj podobnega) in za nakup se je zanimala Japonska. Po začetnem kupoprodajnem zadovoljstvu je posel stekel in v tej državi so pospešeno proizvajali stroje, Japonska pa jih je pospešeno kupovala in prevažala na Japonsko. Edino, česar (ne)srečni proizvajalci niso vedeli, je bilo to, da so stroje takoj po prihodu na Japonsko vozili v talilnico in jih talili nazaj v jeklo, ki so ga nato uporabili kot surovino - kar je bila od vsega začetka njihova namera.

Prijaznost Japonci, ki niso želeli prizadeti marljivih izdelovalcev manj kakovostnih strojev? Ekonomsko neučinkovito, a socialno koristno zaposlovanje obsežne delovne sile? Ali nepotrebna in prelahkotna odpoved dodani vrednosti človeškega dela?

Kakorkoli že, Severna Koreja si zasluži hvalo vsaj z udejanjanjem starega rekla "kamen na kamen, palača", pri čemer verjetno računa z enako pregovorno zajčjo plodnostjo: začeli bodo z zgolj šestimi zajci...