Kontekst

Te dni sem se med drugim ubadal tudi z dokončnim urejanjem obsežnega članka o izkušnjah nekdanje Jugoslavije z iskanjem delujoče federalne ureditve in njenih naukov za evropski projekt, ki ga bo objavila Review of Central and East European Law.

Med drugim sem se ob analizi razpada srečal tudi s problematiko (nenamerne) subjektivnosti "notranjih" in "zunanjih" komentatorjev tega razpada, o kateri sem na kratko že pisal pred dnevi. Eden od izbranih primerov je bila tudi knjiga Milovana Buzadžića, predsednika jugoslovanskega zveznega ustavnega sodišča v najbolj kriznih časih, v kateri je objavil večje število izbranih odločb ustavnega sodišča in lastno uvodno razpravo, s katero naj bi problematiko razpada osvetlil s pravnega vidika.

Kot nekakšen mamljivček za prihajajoči članek, pa tudi v ilustracijo opisanih težav komentatorjev, ki želijo kljub osebni vpletenosti podati trezne strokovne opise posameznih problematičnih vprašanj, vam tako ponujam naslednji odlomek. Razprava Buzadžića se po ugotovitvi, da Jugoslavije ni več, namreč začne z naslednjimi besedami (prevajam po srbskem izvirniku):

»Nihče se,« pravi prof. dr. Mihajlo Džurić, »ne sramuje in ne počuti odgovornega za to, da so se tako surovo izjalovili upi in pričakovanja celotne zaman žrtvovane generacije sanjačev in zanesenjakov.« Mračne, heterogene secesionistične sile javno proslavljajo zaradi te herostratske slave. Ugledni bojevniki teh rušilnih sil z govornic vzklikajo: »Naloga je opravljena – Jugoslavije ni več.« Kot da je zgodovina samo – historia scandalis. Ti pigmejci ne razumejo, da je, če parafraziramo Lomonosova, človeček tudi na visokem hribu pritlikavec, gorostas pa tudi v jami velik. V zgodovino se, to je res, lahko pride na različne načine: kot rušitelj ali kot stvaritelj, kot varuh ali kot razbijač skupnosti, kot človek ali kot ničvrednež.

Zelo lirično, bogato in berljivo spisano. A vendar je - ne glede na to, ali se kot slovenski bralci zaradi povedanega počutimo prizadeti - težko verjeti, da bo tisto, kar sledi takemu uvodu, (zgolj) strokovna oziroma znanstvena razprava pravnih vprašanj...