Kontekst

V včerajšnji objavi navajam povezavo na objavo prof. Kerra, ki vrednotenje izpitov čez lužo kaže na primeru pravila, ki bi prepovedovalo vstop v park za vsa vozila, in potencialno spornega "vozila". Teoretično prekaljeni diplomirani pravniki in študenti med bralci pa nemara že veste, da si je pravilo "izposodil" pri znani razpravi med britanskim pravnim filozofom Hartom in ameriškim pravnim teoretikom Fullerjem iz leta 1958 in nato z odmevi nadaljevala še leta kasneje.

Tudi v tisti razpravi sta Hart in Fuller iskala pomen pravila oziroma znaka, ki stoji pred vhodom v mestni park in prepoveduje vstop vsem vozilom. Njuno razpravo o tem pravilu sem tudi sam povzel v svojem članku o pravnih načelih v ZZR, iz katerega za okus navajam kratek odlomek z njunimi konkretnimi primeri spornih "vozil" (opombe izpuščene):

Pravilo je na prvi pogled zelo jasno, kot si ga je najbrž zamislil tudi njegov avtor: vsakdo, kdor bi se z avtomobilom zapeljal v park, bi ga očitno prekršil. Toda, ali ta prepoved velja tudi za dekle na kotalkah, fantiča z avtomobilom-igračo? Mamo z otroškim vozičkom? Denimo, da v odgovor na takšna vprašanja (ki po Hartovem mnenju sodijo v »obrobje« pravnega sistema) poskusimo vzpostaviti razlikovanje med prevoznimi sredstvi, ki jih želimo označiti s pojmom »vozilo«, in tistimi, za katere bi bilo to nesmiselno. Bi omenjena prepoved nato veljala (oziroma bi morala veljati) za vojaški tovornjak iz druge svetovne vojne v voznem stanju – vozilo par excellence – ki bi ga želeli sredi parka postaviti kot spomenik? Podobna vprašanja bi si morda lahko zastavljali v nedogled. V kolikšni meri bi bilo to pravilo denimo potrebno razumeti v luči konkretnega družbenega okolja, v katerem naj se izvaja: ali sta poulični lajnar in, nasprotno, pogrebni voz enako dobrodošla v parku sredi Neaplja in sredi Stockholma?

Toliko v resen razmislek. Tisti, ki bi radi skrivnosti o tem, kaj je "vozilo", prišli čim bolj do dna, pa si morate vsekakor prebrati tudi to objavo na Kontekstu.