Kontekst

Eden od ključnih vidikov sodelovanja med odvetnikom in stranko je tudi plačilo odvetniškega dela, ki je ponavadi urejeno v skladu z uradno pripravljeno odvetniško tarifo, ki posamezne odvetniške storitve opredeli v številu odvetniških točk. V Sloveniji Odvetniško tarifo denimo sprejema Odvetniška zbornica Slovenije in k njej daje soglasje minister za pravosodje.

(Mimogrede: trenutno je ena odvetniška točka še vredna 110 SIT oziroma 0,459 evra. V luči pozornosti na spreminjanje cen ob uvedbi evra lahko ste lahko bralci tudi tu pozorni na morebitno zaokroževanje.)

Za vse na obeh straneh razmerja med odvetnikom in strankami pa bo morda zanimivo, da je v začetku decembra Sodišče ES izdalo sodbo v postopku prehodnega odločanja v zvezi z italijanskimi tarifami in veljavnostjo dogovorov o plačilu pod določeno tarifo. Sodbo v zadevi Cipolla si lahko obširneje preberete na spletni strani Sodišča, tu pa je sam izrek sodbe (dobesedno navajam nekoliko okorno slovensko različico):

1) Členi 10 ES, 81 ES in 82 ES, ne nasprotujejo, da država članica sprejme normativni ukrep, s katerim na podlagi predloga, ki ga pripravi poklicno združenje odvetnikov kot je CNF, potrdi tarifo, ki določa minimalno nagrado za člane poklicnega združenja odvetnikov, ki je tarifa od katere načeloma ni mogoče odstopiti tako glede storitev, ki so omejene na te člane kot glede storitev kot so izvensodne storitve, ki jih lahko opravljajo tudi vsi drugi gospodarski subjekti, za katere navedena tarifa ne velja.

2) Ureditev, ki absolutno prepoveduje, da bi se z dogovorom odstopilo od najnižjih nagrad, določenih z odvetniško tarifo, kot je ta v sporu o glavni stvari, za storitve, ki so pravne narave in jih lahko opravljajo le odvetniki, pomeni omejevanje svobode opravljanja storitev iz člena 49 ES. Predložitveno sodišče mora preveriti ali taka ureditev, glede na njeno konkretno uporabo, resnično zagotavlja doseganje ciljev varstva potrošnikov in pravilnega delovanja pravosodja, ki lahko upravičita to ureditev in ali omejitve, ki jih nalaga, glede na ta cilja niso nesorazmerne.

Z drugimi besedami: obstoj same odvetniške tarife po mnenju Sodišča s stališča skupnostnega prava ni sporen, tudi če tarifo oblikuje odvetniška zbornica, a prepoved sporazumnega odstopanja od najnižje predpisane nagrade omejuje skupnostno svobodo opravljanja storitev in mora takšna prepoved zato biti utemeljena z razlogi javnega interesa ter sorazmerna.

Oznake: EU