torek, 28. november 2006

Matej Accetto, 11/28/2006 11:59:00 dop. (trajna stran objave)

O drobnih napakah logike - drugič

Pred kakim tednom sem že pisal o drobnih napakah logike v sicer povsem dobrodošlem članku iz Delove priloge Polet. Danes pa se je Delo po robu logike sprehajalo na malo drugačen način, ko je komentiralo sveže podatke o prodaji slovenskih dnevnikov v tretjem četrtletju tega leta.

Sposobnost zasuka ne preveč odličnih podatkov v svoj prid je seveda vrlina vsakega dobrega politika in nemara tudi političnega dnevnika; Delo pri tem pač ni nobena izjema. Se mi pa zdi rahlo neokusno, predvsem pa napačno motivirano, občutno izgubo naročnikov pospremiti s skorajšnjo hvalo, da je bila izguba še najmanjša med "političnimi dnevniki", dejstvo, da je zmanjšanje naročnin na Delo približno pokrilo sorazmerno enako povečanje naročnin na Slovenske novice, pa označiti za "zelo ugodno za časopisno hišo Delo".

A o vsem skupaj si raje ustvarite svoje mnenje, jaz pa vam ponujam orodja za to: omenjeni današnji članek v Delu (skupaj z diagramom tržnega deleža), malo drugačen (in spet v interpretaciji lastni časopisni hiši naklonjen) članek v Financah (potrebna brezplačna registracija), predvsem pa obširnejše podatke na spletni strani Slovenske oglaševalske zbornice, kjer lahko tudi sami izbirate, katere statistične podatke in o čem bi želeli dobiti.

Podatke je pač mogoče obračati na različne načine, vedno pa je marsikaj odvisno tudi od tega, kako daleč nazaj pogledaš. Delo, denimo, je v tretjem četrtletju leta 2004 povprečno prodalo dobrih 78.000 izvodov na dan, leto kasneje slabih 73.000, letos pa 66.000. Slovenske novice se ves čas gibljejo okrog številke 90.000 dnevno prodanih izvodov, Dnevnik jih je ob manjši rasti in nato padcu v tretjem četrtletju leta 2004 prodal približno toliko kot sedaj (okrog 47.000), Večer je s slabih 51.000 izvodov leta 2004 počasi padel na trenutnih slabih 46.000, Finance pa iz 8.000 izvodov zrasle na trenutnih 12.000 dnevno prodanih izvodov.

Takole srednjeročno gledano se meni slika Dela ne zdi ravno rožnata. Kot ta hip tudi ne tista Nedeljskega dnevnika, ki ima sicer še vedno največ prodanih izvodov svoje tedenske izdaje, a je v zadnjem četrtletju ta številka padla za kar 7.000 izvodov.

Predvsem pa so vse te številke še en odraz majhnosti Slovenije in razmer, v kakršnih naši časniki skušajo sooblikovati nacionalno mnenje. Vsi omenjeni dnevniki so leta 2004 dnevno prodali približno 275.000, v zadnjem četrtletju pa dobrih 260.000 izvodov; če odštejemo Slovenske novice, pa zgolj 170.000 izvodov. Tudi v večjih državah se tradicionalnim časnikom sicer ne pišejo rožnati časi, a imajo vendarle vodilni časniki že posamič občutno večjo naklado. Za ZDA in Kanado lahko podatke denimo iščete na tej spletni strani. Predlagam, da si za primer ogledate naklado časnikov v zvezni državi New York (izberite drugo možnost med ponujenimi, državo New York in razvrstitev po nakladi) in slovenske časnike v mislih postavite ob bok njihovim ameriškim ustreznicam po nakladi.

Oznake:


Komentarji:

Očitno je interpretacija naklade dnevnega časopisja neizmerno podobna interpretaciji rezultatov lokalnih volitev.

Vsi so zmagali! :)

 


Dodaj komentar



<< Na glavno stran

This page is powered by Blogger. Isn't yours?