sreda, 29. november 2006

Matej Accetto, 11/29/2006 06:30:00 pop. (trajna stran objave)

Pravniki in Wikipedija

Pod zgornjim naslovom (le s črkovanjem "Wikipedia") mi je kratek zapis poslala bralka Konteksta Dolores Modic in me vprašala, če bi ga bil voljan objaviti na Kontekstu. Ker se opira na podrobnost, ki sem jo ob branju Pravne prakse kot nekakšno nenavadnost opazil tudi sam, z veseljem iz njenega zapisa navajam dva dela:
Nedavno sem prebrala članek dr. B.M. Zupančiča O univerzalnosti človekovih pravic. Kar me je posebej začudilo je bila opomba o zadevi Bush v. Gore; saj je bila vsebina opombe povzeta iz http://en.wikipedia.org/wiki/Bush_v_Gore. Gre seveda za eno internetnih strani spletne enciklopedije Wikipedia. Wikipedia je očitno postala orodje, ki ga uporabljajo tudi (vsaj nekateri) sodniki in priznani pravniki. Navedeno me je še utrdilo v mojem poprejšnjem prepričanju, da gre za zelo koristno zadev(ščin)o. Najbrž mnogi od nas uporabimo Wikipedio kot nek "first info tool" [...]

Na koncu pa še dve opozorili: 1. vsebino, ki jo boste brali, je lahko dodal kdorkoli (kar pomeni, da jo je lahko napisal tudi popolni laik) in 2. Boštjan Koritnik v zadnji PP opozarja, da se nam kmalu obeta tudi nekoliko bolj strokoven Citizendium (htpp://citizendium.org) - vendar ne bodite razočarani, če/ko boste dostopili do strani - zadeva je zaenkrat še "škrbina" (obljubljajo pa zagon do konca letošnjega leta).
Omenjena opomba je tudi pri meni zbudila zanimanje (in presenečenje), saj tovrstnih spletnih sklicevanj od uveljavljenih avtorjev "klasičnih" pravnih razprav nismo vajeni. To velja že za zelo obstojne spletne vsebine, kaj šele za neobstojne vsebine posameznih strani Wikipedije. Pri tem namenoma govorim o "neobstojnosti" Wikipedijinih strani, saj je ta zame ključna težava strani, ki je sicer zelo uporabna in uporabljana (pa tudi če slednje predvsem zato, ker je mnogim ljudem tudi najbolj dostopna).

Zgornji zapis že opozarja na možnost, da so informacije na posamezni strani Wikipedije lahko netočne, a zame pri problematiki Wikipedije ne gre toliko za vprašanje zanesljivosti - nenazadnje naj bi namreč že večkrat pokazali, da je Wikipedija po zanesljivosti približno enaka uglednim "klasičnim" enciklopedijam. Zame kot bralca je težava bolj v tem, da ne vem, kaj avtor citira, ko citira nek Wikipedijin članek: z njegovega stališča je stvar jasna - tisto stran v takšni obliki, kot jo je našel ob svojem obisku. Toda strani se venomer spreminjajo - čez kakšno leto bo takšna stran povsem drugačna. Bom sam uganil, katero historično različico je imel avtor v mislih, ko je stran navedel v svoji razpravi? Seveda bi pomagalo, če bi avtorji ob citatu vedno navedli, kateri dan in ob kateri uri so si ogledali članek, ki ga navajajo, a se to žal redko zgodi.

O tem sicer nima smisla predolgo razpravljati - nenazadnje so tudi to že izčrpno storili na (angleški) Wikipediji: na njej si lahko preberete članek o raznovrstnih kritikah Wikipedije, poleg tega pa tudi posebna navodila za citiranje Wikipedije in celo poseben prispevek o uporabi Wikipedije v znanstvene namene. Pri slednjem na vrhu kraljuje opozorilo v velikih črkah, ki se glasi: "Citirati enciklopedijo v znanstvenih raziskovalnih prispevkih je vedno slaba ideja."* Oziroma vsaj je, v ponedeljek, 27. 11. 2006, ob 18.29 po srednjeevropskem času (ko sem to objavo pisal).

(*To seveda ni povsem res. Če bi pisal raziskovalno študijo o različni stopnji polemičnosti pri navajanju spornih zgodovinskih dejstev v vodilnih enciklopedijah zahodne civilizacije, bi se težko ognil tovrstnemu citiranju. Kadar v pravnem procesu sodišče ugotavlja, kakšen je denimo "običajen pomen" kakšnega spornega pojma, tudi pogleda v slovarje in/ali enciklopedije. A težko bi se bilo s temi izjemami bosti z vsemi drugimi tisoči Wikipedijinih prostovoljcev, ki bi moje dodatke nemara označili kot hudomušne in nemudoma zbrisali.)

Moj osebni občutek je, da je raba odvisna od konteksta in jo sam delim na tri ravni. V resna znanstvena besedila citat iz Wikipedije po mojem mnenju ne sodi. V bolj sproščenih "uradnih" besedilih se mi zdi citat dopusten, kadar in kolikor avtor omenja neko temo na splošno, ne pa posameznih podrobnosti. (Denimo: "Za več o igri bridge glej tudi zapis v Wikipediji.") Zgolj v zelo neformalnem kontekstu pa se mi zdi ustrezno navajanje konkretnih navedb oziroma besedila samega prispevka. Verjamem, da se z nekakšno variacijo tovrstnega razlikovanja strinja tudi dr. Zupančič, kot marsikomu sicer tudi meni ljub pisec izvrstnih znanstvenih in splošnejših razprav.

Komentarji:

Samo droben popravek: novinar PP se, vsaj kolikor je meni znano, piše Koritnik.

 


Mene pa zanima, ali se v slovenski različici beseda "Wikipedija" izgovarja s poudarkom na E ali na I - bi rekel, da verjetno na I, tako kot enciklopedija Cankarjeve založbe.

Ampak zveni nekako hecno.

 


Bonusu hvala - pri kopiranju besedila napakice nisem opazil, je pa že odpravljena. (Čeprav, če na to pogledamo s šaljive etimološke plati, je - s stališča drugih - skoraj bolje biti "koristnik" kot "koritnik".)

Glede naglasa pa - vsekakor! Dobra opazka in vredna razglasa. Pravilno bi bilo na -i, hecen prizvok pa je le še, ekhm, bonus.

 


vidim, da se mi je res "pripetil" lapsus ki pa je popolnoma tipkarski, saj pisanja kolega Koritnika v PP mnogokrat berem (sem bila tako prepričana, da sem napisala Koritnik v originalu, da sem šla še enkrat preverit v originalni zapis). vsekakor, mea culpa! zares se mi je "zapisal" tudi en odvečen "s". je pa zadeva izpadla šaljivo; tako zaradi verzije priimka, kot tudi zaradi ironije, ki ob tem nastopi (moj "prispevek" se vendarle dotika problematike navajanja ;)

 


Dodaj komentar



<< Na glavno stran

This page is powered by Blogger. Isn't yours?