torek, 4. julij 2006
Matej Accetto, 7/04/2006 07:24:00 dop. (trajna stran objave)Bes in ponos
Če sem pred nekaj dnevi že pisal o knjigi, ki vam jo priporočam v branje, naj danes še o eni, ki vam jo toplo odsvetujem.
Bes in ponos je marsikje poznana knjiga marsikje zloglasne italijanske avtorice Oriane Fallaci, v kateri se avtorica odziva na teroristični napad 11. septembra 2001 in z veliko drznosti s kritičnim prstom pokaže na tiste, ki so po njenem mnenju krivi za napad in povezano gorje po svetu.
Bes in ponos pa bi lahko bil tudi opis za notranji boj, po katerem sem knjigo zalučal v smeti. Tega sicer ne počnem - če kaj, so moje domače knjižne police prezasedene s kupljenimi knjigami, med katerimi redke posojam naokrog in še redkejše preberem ponovno - toda kaj mi je bilo storiti drugega, ko pa mi je bilo jasno, da je ne bom hotel nikomur niti priporočiti, kaj šele, da bi mu jo posodil; za povrh pa sem si jo v slovenskem prevodu kupil na letališču ob svoji zadnji poti v Cambridge in na Otoku zanjo tako ali tako ne bi našel bralcev, ampak bi jo skupaj z drugo kramo moral nositi nazaj. Zato je šla v smeti - naj se reciklira oziroma preporodi v organske odpadke ali kaj koristnejšega.
Fallacijeva je pogumna in načelna ženska, ki je v svojem življenju doživela marsikaj in se pogosto postavljala po robu pravim ali navideznim tiranom njene ožje ali širše okolice. Toda iz teh izkušenj zame po zadnji knjigi sodeč ni povlekla ne posebne modrosti ne dobrega občutka za pisanje. Knjiga je polna besa (ali gneva) in ponosa, a se mi zdi prisiljena, na trenutke naivna, na trenutke zavajajoča. Seveda je tudi islamofobna oziroma pretirano nastrojena proti muslimanski veri ter njenim vernikom, a to ni glavni razlog za pričujočo kritiko - nenazadnje to o knjigi vsakdo ve, še preden jo sploh vzame v roke. Kar me je presenetilo in razočaralo, je bila zelo nizka in neprepričljiva raven argumentacije tistega, kar je Fallacijeva s knjigo želela povedati.
Nemara zaradi zapisanega avtorica, ki je vajena že veliko hujših stvari od kritike malega slovenskega akademika, ne bi izgubila niti trohice spanca. Meni pa njene knjige ne bo treba prekladati s police na polico...
Bes in ponos je marsikje poznana knjiga marsikje zloglasne italijanske avtorice Oriane Fallaci, v kateri se avtorica odziva na teroristični napad 11. septembra 2001 in z veliko drznosti s kritičnim prstom pokaže na tiste, ki so po njenem mnenju krivi za napad in povezano gorje po svetu.
Bes in ponos pa bi lahko bil tudi opis za notranji boj, po katerem sem knjigo zalučal v smeti. Tega sicer ne počnem - če kaj, so moje domače knjižne police prezasedene s kupljenimi knjigami, med katerimi redke posojam naokrog in še redkejše preberem ponovno - toda kaj mi je bilo storiti drugega, ko pa mi je bilo jasno, da je ne bom hotel nikomur niti priporočiti, kaj šele, da bi mu jo posodil; za povrh pa sem si jo v slovenskem prevodu kupil na letališču ob svoji zadnji poti v Cambridge in na Otoku zanjo tako ali tako ne bi našel bralcev, ampak bi jo skupaj z drugo kramo moral nositi nazaj. Zato je šla v smeti - naj se reciklira oziroma preporodi v organske odpadke ali kaj koristnejšega.
Fallacijeva je pogumna in načelna ženska, ki je v svojem življenju doživela marsikaj in se pogosto postavljala po robu pravim ali navideznim tiranom njene ožje ali širše okolice. Toda iz teh izkušenj zame po zadnji knjigi sodeč ni povlekla ne posebne modrosti ne dobrega občutka za pisanje. Knjiga je polna besa (ali gneva) in ponosa, a se mi zdi prisiljena, na trenutke naivna, na trenutke zavajajoča. Seveda je tudi islamofobna oziroma pretirano nastrojena proti muslimanski veri ter njenim vernikom, a to ni glavni razlog za pričujočo kritiko - nenazadnje to o knjigi vsakdo ve, še preden jo sploh vzame v roke. Kar me je presenetilo in razočaralo, je bila zelo nizka in neprepričljiva raven argumentacije tistega, kar je Fallacijeva s knjigo želela povedati.
Nemara zaradi zapisanega avtorica, ki je vajena že veliko hujših stvari od kritike malega slovenskega akademika, ne bi izgubila niti trohice spanca. Meni pa njene knjige ne bo treba prekladati s police na polico...