petek, 30. junij 2006
Matej Accetto, 6/30/2006 08:49:00 dop. (trajna stran objave)Hamdan in Ženevske konvencije
Ameriško Vrhovno sodišče je včeraj izdalo sodbo v zadevi Hamdan v. Rumsfeld (op.: povezava na večjo datoteko pdf). Celotna sodba, vključno z vsemi ločenimi mnenji, je dolga 177 strani, tako da si jo lahko prihranite za kak deževni dan. Če vas zanima zgolj kratek slovenski časopisni povzetek, si ga lahko ogledate tu - a vseeno si sodba zasluži še nekaj prvih pripomb.
Po ustni obravnavi konec marca je bilo očitno predvsem to, da se Vrhovno sodišče gotovo ne bo izreklo za nepristojno v zadevi, na kar so ga napeljevali vladni predstavniki. (Mimogrede, ustne obravnave v tej zadevi sem se skoraj udeležil tudi sam, saj je potekala ravno v tednu, ko sem bil v Washingtonu z ekipo ljubljanske PF na tekmovanju Jessup, a se je na žalost časovno križala z obveznostmi na tekmovanju.)
V sodbi pa je šlo še dlje, saj je ugotovilo, da so vojaške komisije (ki niso redna vojaška sodišča, česar ne gre zanemariti - glej denimo str. 7 sodbe) za sojenje pripornikom v taborišču Guantanamo Bay v nasprotju z ameriškimi zakoni in z Ženevskimi konvencijami ter da je predsednik Bush z njimi prekoračil svoja pooblastila. Sodbo je Sodišče izdalo z večino petih glasov (Stevens, Souter, Breyer, Ginsburg, Kennedy) proti trem (Scalia, Thomas, Alito), saj se je moral predsednik VS Roberts izločiti iz zadeve, ker je o njej že odločal kot prizivni sodnik. O "novih" razmerjih med sodniki sicer več v naslednji objavi.
Ženevske konvencije so tisti del sodbe, ki bo verjetno pritegnil največjo pozornost svetovne javnosti in nemara tudi vsaj del ameriških strokovnih odzivov, saj je Sodišče izreklo, da skupni 3. člen Ženevskih konvencij kot posledica pogodbenih obveznosti ZDA velja tudi za boj z Al Kaido.
Toda v tem pogledu sodba ne pomeni nujno kakšnega posebnega zmagoslavja mednarodnega prava v (in nad) ZDA. Kot opozarjajo ameriški komentatorji, tako z leve kot z desne strani pravne stroke, Ženevske konvencije predsednika zavezujejo (zgolj) zato, ker jih je ameriški Kongres vključil v svoj Enotni zakonik vojaškega prava (Uniform Code of Military Justice). Če bi Kongres ta zakonik spremenil, bi lahko - kar se tiče te konkretne sodbe VS - po takšni razlagi predsednik ZDA spet po mili volji ignoriral mednarodno pravo.
Sodba takšno stališče vsaj deloma potrjuje - glej nekoliko nerodno dikcijo Sodišča na straneh 64-65 sodbe: Ženevske konvencije ZDA naj bi bile zavezujoče, ker so del vojnega prava, spoštovanje slednjega pa je pogoj zakonskega pooblastila.
Kljub temu pa ni razloga, da si ne bi ob sodbi vsaj malo oddahnili, saj obeta ZDA vsaj malo zasukati nazaj v smer bolj svetovljanskega dojemanja vladavine prava.
Po ustni obravnavi konec marca je bilo očitno predvsem to, da se Vrhovno sodišče gotovo ne bo izreklo za nepristojno v zadevi, na kar so ga napeljevali vladni predstavniki. (Mimogrede, ustne obravnave v tej zadevi sem se skoraj udeležil tudi sam, saj je potekala ravno v tednu, ko sem bil v Washingtonu z ekipo ljubljanske PF na tekmovanju Jessup, a se je na žalost časovno križala z obveznostmi na tekmovanju.)
V sodbi pa je šlo še dlje, saj je ugotovilo, da so vojaške komisije (ki niso redna vojaška sodišča, česar ne gre zanemariti - glej denimo str. 7 sodbe) za sojenje pripornikom v taborišču Guantanamo Bay v nasprotju z ameriškimi zakoni in z Ženevskimi konvencijami ter da je predsednik Bush z njimi prekoračil svoja pooblastila. Sodbo je Sodišče izdalo z večino petih glasov (Stevens, Souter, Breyer, Ginsburg, Kennedy) proti trem (Scalia, Thomas, Alito), saj se je moral predsednik VS Roberts izločiti iz zadeve, ker je o njej že odločal kot prizivni sodnik. O "novih" razmerjih med sodniki sicer več v naslednji objavi.
Ženevske konvencije so tisti del sodbe, ki bo verjetno pritegnil največjo pozornost svetovne javnosti in nemara tudi vsaj del ameriških strokovnih odzivov, saj je Sodišče izreklo, da skupni 3. člen Ženevskih konvencij kot posledica pogodbenih obveznosti ZDA velja tudi za boj z Al Kaido.
Toda v tem pogledu sodba ne pomeni nujno kakšnega posebnega zmagoslavja mednarodnega prava v (in nad) ZDA. Kot opozarjajo ameriški komentatorji, tako z leve kot z desne strani pravne stroke, Ženevske konvencije predsednika zavezujejo (zgolj) zato, ker jih je ameriški Kongres vključil v svoj Enotni zakonik vojaškega prava (Uniform Code of Military Justice). Če bi Kongres ta zakonik spremenil, bi lahko - kar se tiče te konkretne sodbe VS - po takšni razlagi predsednik ZDA spet po mili volji ignoriral mednarodno pravo.
Sodba takšno stališče vsaj deloma potrjuje - glej nekoliko nerodno dikcijo Sodišča na straneh 64-65 sodbe: Ženevske konvencije ZDA naj bi bile zavezujoče, ker so del vojnega prava, spoštovanje slednjega pa je pogoj zakonskega pooblastila.
Kljub temu pa ni razloga, da si ne bi ob sodbi vsaj malo oddahnili, saj obeta ZDA vsaj malo zasukati nazaj v smer bolj svetovljanskega dojemanja vladavine prava.
Oznake: sodstvo
Za posredovanje objave prijatelju --> 
