ponedeljek, 26. junij 2006

Matej Accetto, 6/26/2006 09:48:00 dop. (trajna stran objave)

Oddaja BAR ali Ko se vam prijatelj zameri

K objavi tega zapisa me je spodbudilo pismo bralca, ki pravi:
[Pri ponovni izvedbi oddaje BAR] si PopTV (spet) privošči nemalo pogojev in določil - pogodb in splošnih pogojev - ki so ne le v nasprotju s predpisi ampak tudi z moralo. Tako lahko npr. vsakdo prijavi vsakogar kot kandidata za oddajo, s tem pa prijavitelj, po mnenju medijske hiše, veljavno zaveže tretjega. Pa tudi drugi pogoji sodelovanja v oddaji grobo posegajo v zasebnost in čast tekmovalcev, kar v nobenem primeru ne more biti dopustno.
Če si ogledate spletno stran oddaje BAR, res takoj ugotovite, da lahko prijavni obrazec izpolnijo kandidati sami, lahko pa to namesto njih storijo tudi njihovi prijatelji. "Pijavi [sic!] prijatelja/-ljico za oddajo BAR", bolšči v vas z zaslona naslov prijavnice, s katero se lahko prikupite izbranemu prijatelju oziroma se mu končno maščujete za kakšno njegovo preteklo potegavščino.

Človeka lahko pri takšni prijavi zmoti več stvari. Med navodili in določili je denimo v zvezi s potekom izbora navedeno tudi naslednje (poudarka dodana):
Producent ima prav tako pravico, da naveže stik s polfinalisti in jim zastavi dodatna vprašanja in/ali opravi/posname telefonske razgovore, da bi zbral dodatne informacije o njih. Takšni telefonski razgovori so v izključni pristojnosti producenta in mu pomagajo pri izbiri. S tem, ko kandidat odda svojo prijavo, producentu dovoli zbiranje omenjenih podatkov ter se odpove vsem pravicam do zasebnosti v zvezi z materialom, ki ga je zbral producent.
Pruducent bo v želji po zbiranju dodatnih informacij - verjetno ob nevednosti osumljenca, hočem reči, kandidata - snemal telefonske razgovore? In kandidat se že vnaprej odpoveduje vsem pravicam do zasebnosti v zvezi z zbranim gradivom? Vsem pravicam? In tudi v zvezi s tistim gradivom, o katerem sploh nima/ne bo imel pojma, da je že/bo zbrano?

Vse skupaj se omenjenemu bralcu in nemara tudi tipičnemu bralcu Konteksta zdi sporno že, če naj velja v primeru, ko nesrečni slaveželjnik sam pristane na tovrstni ekshibicionizem. Še toliko bolj pa, če naj velja tudi v primeru, ko se tak kandidat sploh ni prijavil sam, ampak ga je v vse skupaj potunkal njegov prijatelj.

Omenjena "pijava" prijatelja namreč vsebuje tudi naslednji pakt s hudi... hočem reči, določilo, ki ga mora potrditi prijavitelj svojega favorita, potem ko kot del prijave na producentu pošlje dve digitalni fotografiji kandidata in navede njegove konjičke ter, oh, večji del pomembnih osebnih podatkov (poudarek dodan):
Strinjam se, da prijavnica in poslani fotografiji s trenutkom prijave postanejo last družbe PRO PLUS, d.o.o., ki materialov ne bo vrnila ter jih sme kakorkoli in kadarkoli uporabiti v vseh medijih.
Trikrat hura za prijatelje, ki bodo iz vas naredili nepričakovanega zvezdnika. Upate lahko le še na to, da nimajo več kopij tistih fotografij, ki ste jih v šali posneli na lanskih obmorskih počitnicah... (Ni problema, bi vam rekel producent, ki bi bil zelo zvit. Za kazen še vi prijavite prijatelja, saj imate tudi vi kakšno njegovo sliko.)

Toda vse morda še ni izgubljeno! "Pijava" namreč vsebuje tudi naslednje:
V zvezi s prijavo sem se posvetoval/-a s svojim kandidatom/-ko, ki se je z njo strinjal in je o njej obveščen.
No, pa smo rešeni. Prijatelj se je s kandidatom vendar posvetoval in mu razložil svojo namero, ki sta jo skupaj pretehtala in prišla do zaključka, da je res sijajna. Dejstvo, da je prijavo nato vseeno poslal prijatelj in ne kar kandidat sam, pa si lahko verjetno razlagamo tako, da kandidat: a) ne zna brati in pisati; b) ne zna uporabljati interneta in/ali klasične pošte; c) trpi za izjemno skromnostjo; č) trpi za izjemno sramežljivostjo; ali pa celo d) lahko s himalajskega visokogorja ali iz brazilskega deževnega gozda trenutno zgolj prek satelita komunicira s prijateljem, nikakor pa ne more do spletne strani za prijavo.

Očitno producentov ne moti dejstvo, da bi bila takšna prijava smiselna zgolj v primeru d: kandidat pod a in b najbrž ni iz pravega testa za delo v sodobnem baru, kandidate pod c in č pa si težko predstavljamo v vlogi slaveželjnih ekshibicionistov.

A šalo na stran. Če si zamislimo hipotetični primer takšne spletne prijave nekoga drugega, si je težko predstavljati situacijo, ko bi bil nekdo navdušen nad idejo prijave za oddajo, pa bi potem postopek prijave vseeno prepustil prijatelju. Verjetnejša (in morda tudi bolj pričakovana) se zdi možnost, da bo nekdo svojega "prijatelja" v prijavo porinil ali jo celo opravil za njegovim hrbtom, potem pa bo nesojeni kandidat morda nekako klonil pod pritiskom producenta in/ali taistega "prijatelja" ter privolil v vlogo sodobnega gladiatorja. O zanesljivosti tovrstnih spletnih prijav pa bi tako ali tako lahko odprli novo temo.

V vsakem primeru se mi sicer zdi pomembno tudi vprašanje, kako se producenti oddaje obnašajo v praksi. Če vsako obetavno spletno prijavo najprej osebno preverijo pri kandidatu in se prepričajo, da res sam pristaja na vse dobro in hudo, kar se mu obeta zgoditi, potem jim je pol greha odpuščenega.

(To je možno: če producent denimo dobi na tisoče prijav, je logično, da bo želel na čim lažji način narediti prvo grobo selekcijo in se podrobneje posvetiti zgolj tistim, ki imajo vsaj ščepec možnosti, da so na koncu izbrani. Čim bo obetavnemu kandidatu nameraval posvetiti več časa, pa bo vseeno hotel preveriti, da je ta o prijavi obveščen in se z njo strinja - saj bo v primeru izbora nenazadnje moral nastopati na televiziji.)

Sicer obstajajo - predvsem v tujini - tudi resničnostne oddaje, v katerih je bistvenega pomena, da je nesrečni izbranec vsaj na začetku presenečen (pomislite na desetletja Skrite kamere, ali pa glejte tu, tu, tu in tu), a tudi v teh primerih bi morali producenti nato vedno od njega pridobiti naknadno soglasje za objavo posnetega gradiva, še preden ga objavijo.

Nekakšna blanketna odpoved vsem pravicam v zvezi z zbiranjem in medijsko uporabo osebnih podatkov, ki jih lahko producent lovi tudi s snemanjem telefonskih pogovorov, pa je vsekakor razlog za nelagodje in nemara tudi inšpekcijsko pozornost urada Informacijskega pooblaščenca. Težko si denimo predstavljam, da bi bilo moč tovrstni producentski optimizem povsem uskladiti z 10. členom - in glede na naravo zbiranih podatkov nemara tudi 13. členom - ZVOP-1.

Komentarji:

Dodaj komentar



<< Na glavno stran

This page is powered by Blogger. Isn't yours?