petek, 30. junij 2006

Matej Accetto, 6/30/2006 09:25:00 dop. (trajna stran objave)

VS ZDA v številkah

Ko že govorim o Vrhovnem sodišču ZDA: eden od zanimivih opravkov ob koncu sodnega leta je tudi statistična analiza sodb sodišča v preteklem letu.

Ameriški vrhovno-sodiščni pravlog SCOTUSblog tako objavlja več priročnih statističnih podatkov. Prek povezav na datoteke pdf si lahko preberete kratko primerjalno analizo zadnjih nekaj let, diagram s podatki o medsebojnih glasovalnih razmerjih posameznih sodnikov in preglednico mnenj sodišča v zadnjem letu.

Podatki so seveda zanimivi. Po eni strani že zaradi znano nizkega števila sodb, ki ga ameriškemu Vrhovnemu sodišču zelo zavidajo najvišja evropska sodišča brez pravice odločanja o obsegu lastnega dela. V zadnjem letu je VS ZDA skupno odločilo v 82 zadevah (od tega v 71 po ustni obravnavi). Za primerjavo: Evropsko sodišče v Luksemburgu je leta 2005, čeprav seveda večinoma v manjših senatih, odločilo v 574 zadevah, Sodišče prve stopnje pa v 610 zadevah. Slovensko Ustavno sodišče je v letu 2005 rešilo kar 1462 zadev, v obravnavo pa prejelo še več novih, 1877.

Po drugi pa bo mnoge zanimalo, kako glasujeta nova sodnika Roberts in Alito, zlasti zato, ker je slednji zamenjal dokaj zmerno konzervativno sodnico O'Connorjevo, ki je skupaj s Kennedyjem tvorilo pogosto odločilno sredino med liberalno levico in bolj konzervativno desnico. V tem pogledu je za mnoge presenečenje, da ta klasična delitev še zdaleč ni prisotna povsod oziroma pri vsaki sodbi, ampak da z izjemo zelo spornih "političnih" vprašanj prihaja do najrazličnejših koalicij.

V celoti se skoraj vsak sodniški par med seboj veliko pogosteje strinja, kot pa si nasprotuje - celo, če primerjamo pogosto najbolj "levega" Stevensa in "desno" ikono Scalio (še enkrat povezava na diagram). V tem pogledu je nekakšna izjema Alito, pri katerem prihaja do nekoliko večjih odstopanj: s Stevensom se je denimo v celoti strinjal le v 42% odstotkih zadev, v 45% pa mu je nasprotoval. A tudi tu je treba upoštevati, da je Alito sodeloval le pri 38 sodbah na koncu sodnega leta, ki so običajno bolj problematične od tistih, s katerimi se sodišče ukvarja na začetku.

Oznake:


Komentarji:

Fenomen pripada na sodišča se mi zdi zanimiv predvsem zaradi posledic za kakovost sodb. Očitno je namreč, da lahko sodišče, ki izda le okrog sto sodb letno, za eno sodbo porabi tudi 170 strani, medtem ko se pri pripadu nekaj tisoč zadev stvar slejkoprej zvede na takoimenovano "štancanje" oziroma rutinsko ponavljanje enih in istih stališč po načelu copy-paste, ki jih potem spremljajo kot jajce jajcu podobne "sodbe" v konkretnih primerih, ki so dolge le nekaj strani ali celo odstavkov.

V tej zvezi je seveda odločilen mehanizem selecije, pri čemer nikoli nisem razumel v čem se sistem "diskrecije", kot ga pozna Vrhovno sodišče ZDA, zares razlikuje od sistema predhodnega odločanja o dopustnosti, kot ga denimo pozna ESČP? Med diskusijami glede odprave zaostankov na tem sodišču (dilema sicer mutatis mutandis velja tudi za nacionalna ustavna sodišča) sem namreč naletel na stališče, da je iz nekih filozofskih razlogov prva rešitev absolutno nesprejemljiva, druga pa celo zaželena. Toda ali ne gre v bistvu za isto? Ali VS ZDA ne izda sklepa o zavrženju pritožb ("certiorari denied")?

 


Poglavitni razliki - čeprav ne vsebinski - med sistemoma prebiranja sta na prvi pogled dve, povezani, in obe pripomoreta k večji "sprejemljivosti" enega modela. Prvič, presoja dopustnosti zveni tehnično-strokovno, diskrecija pa vrednostno-politično. In drugič, po evropskem prebiranju sodiščem še vedno ostane ogromno število zadev, medtem ko je ameriško prebiranje neizprosno.

Se pa tudi povsem strinjam z implikacijo števila sodb - saj v tem je tudi razlog za zavist evropskih najvišjih sodišč, ko se primerjajo z ameriškim. Ali pa ko se primerjajo s svojimi začetki: Sodišče ES je v prvih letih svojega delovanja v obravnavo dobilo po nekaj zadev na leto, zdaj pa jih dobi nekaj sto na leto. Vsekakor zaradi tega namesto globoko premišljenih načelnih odločitev sodbe postajajo vse bolj tovarniški izdelki s tekočega traku, tako pa tudi naslovnikom - državnim sodiščem - vse manj uporabne.

Tudi o tem sicer pripravljam članek (v angleščini) - ko bo objavljen, bom to seveda sporočil na Kontekstu.

 


Dodaj komentar



<< Na glavno stran

This page is powered by Blogger. Isn't yours?