torek, 11. julij 2006
Matej Accetto, 7/11/2006 07:15:00 dop. (trajna stran objave)Kako živeti z loterijo?
Ker smo očitno spet v času, ko bo Slovenijo zagrabila malo večja loterijska mrzlica, nekaj misli o tem, kako živeti z loterijo:
1. Nikakor se lota ne splača igrati redno. Verjetnost, da bo zadela izbrana sedmica, je približno 1 proti 15 milijonov. Postavimo to v perspektivo:
Verjetnost zadetka na lotu je manjša od verjetnosti, da boste udeleženi v letalski nesreči, ki je manjša ali največ enaka verjetnosti, da se boste okužili z boleznijo norih krav, ki je manjša od verjetnosti, da vas bo zadela strela, ki je manjša od verjetnosti, da vas bo zadel avto ali vam bo usodno spodrsnilo v banji. (Za zanimive, čeprav ne preveč prepričljive verjetnosti glej tudi tu.)
Ne verjemite preveč tistim, ki vam pravijo, da so primerjave neustrezne, saj loto igrate večkrat z več kombinacijami, s tem pa povečujete verjetnost. To je sicer res, verjetnost se veča - in z eno kombinacijo bi morali igrati le dobrih 100.000 let, pa bi imeli polovično možnost zadetka. A tudi v tem primeru bi vam več navrgla alternativa.
Alternativa: če na mesec potrošite 5000 SIT, jih vložite v kakšno varčevalno shemo. Že rentno varčevanje NLB vam pri mesečnem pologu 20 evrov po 20 letih navrže dobrih 6.000 evrov, gotovo pa lahko denar vložite še bolje. Morda se 6.000 evrov ne sliši veliko, toda verjetnost je veliko bližje stotim odstotkom. Če bi 100.000 let vsak mesec tistih 20 evrov zgolj vtaknili v nogavico, bi na koncu imeli 24 milijonov evrov (in največjo nogavico na svetu).
2. Igrati se splača zgolj takrat, ko je zadetek res velik, pa tudi takrat sploh ne zaradi možnosti, da bi ga dejansko zadeli, ampak zaradi užitka sanjarjenja, kaj bi si s tem denarjem privoščili. V ta namen je treba srečko kupiti že v začetku tedna pred žrebanjem, v vsakem primeru pa to storiti dovolj redko, da sanjarjenje ne izgubi svojega nenevarnega čara.
3. Ko/če že kupite srečko, pa je dobro na njej izbrati čim bolj neobičajen komplet številk. "Neobičajen" v tem primeru pomeni tak komplet, ki ga po možnosti ni izbral nihče drug, ne pa preveč očitno neobičajen. Zakaj? Verjetnost, da bo izbranih katerihkoli sedem številk, je enaka med vsemi. A če že zadanete, je bolje, da ste edini dobitnik, kot pa da vas je tisoč. Kompleti 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 ali zmagovite številke preteklega tedna so zelo slaba ideja. To je verjetno še edina slabša možnost od te, da 20 let nenehno igrate brez zadetka: če končno zadanete sedmico, ki je vredna 200 milijonov SIT, potem pa si morate dobitek deliti z 2000 drugimi navihanci, ki so prav tako obkrožili "neverjetno" kombinacijo od enice do sedmice.
1. Nikakor se lota ne splača igrati redno. Verjetnost, da bo zadela izbrana sedmica, je približno 1 proti 15 milijonov. Postavimo to v perspektivo:
Verjetnost zadetka na lotu je manjša od verjetnosti, da boste udeleženi v letalski nesreči, ki je manjša ali največ enaka verjetnosti, da se boste okužili z boleznijo norih krav, ki je manjša od verjetnosti, da vas bo zadela strela, ki je manjša od verjetnosti, da vas bo zadel avto ali vam bo usodno spodrsnilo v banji. (Za zanimive, čeprav ne preveč prepričljive verjetnosti glej tudi tu.)
Ne verjemite preveč tistim, ki vam pravijo, da so primerjave neustrezne, saj loto igrate večkrat z več kombinacijami, s tem pa povečujete verjetnost. To je sicer res, verjetnost se veča - in z eno kombinacijo bi morali igrati le dobrih 100.000 let, pa bi imeli polovično možnost zadetka. A tudi v tem primeru bi vam več navrgla alternativa.
Alternativa: če na mesec potrošite 5000 SIT, jih vložite v kakšno varčevalno shemo. Že rentno varčevanje NLB vam pri mesečnem pologu 20 evrov po 20 letih navrže dobrih 6.000 evrov, gotovo pa lahko denar vložite še bolje. Morda se 6.000 evrov ne sliši veliko, toda verjetnost je veliko bližje stotim odstotkom. Če bi 100.000 let vsak mesec tistih 20 evrov zgolj vtaknili v nogavico, bi na koncu imeli 24 milijonov evrov (in največjo nogavico na svetu).
2. Igrati se splača zgolj takrat, ko je zadetek res velik, pa tudi takrat sploh ne zaradi možnosti, da bi ga dejansko zadeli, ampak zaradi užitka sanjarjenja, kaj bi si s tem denarjem privoščili. V ta namen je treba srečko kupiti že v začetku tedna pred žrebanjem, v vsakem primeru pa to storiti dovolj redko, da sanjarjenje ne izgubi svojega nenevarnega čara.
3. Ko/če že kupite srečko, pa je dobro na njej izbrati čim bolj neobičajen komplet številk. "Neobičajen" v tem primeru pomeni tak komplet, ki ga po možnosti ni izbral nihče drug, ne pa preveč očitno neobičajen. Zakaj? Verjetnost, da bo izbranih katerihkoli sedem številk, je enaka med vsemi. A če že zadanete, je bolje, da ste edini dobitnik, kot pa da vas je tisoč. Kompleti 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 ali zmagovite številke preteklega tedna so zelo slaba ideja. To je verjetno še edina slabša možnost od te, da 20 let nenehno igrate brez zadetka: če končno zadanete sedmico, ki je vredna 200 milijonov SIT, potem pa si morate dobitek deliti z 2000 drugimi navihanci, ki so prav tako obkrožili "neverjetno" kombinacijo od enice do sedmice.
Oznake: obrobnarije
Za posredovanje objave prijatelju --> 
