petek, 14. julij 2006

Matej Accetto, 7/14/2006 08:10:00 dop. (trajna stran objave)

Mladi Evropejci

Bralec v komentarju k zadnji objavi postavlja zanimivo vprašanje, ki si zasluži posebno objavo. Med drugim pravi:

Pred nekaj urami sem imel priložnosti spoznati skupino mladih (rahlo "utrujenih") iz mnogoterih evropskih držav, ki so člani organizacije Mladih Evropskih Federalistov. Zapletel sem se v kratek pogovor z enim izmed slovenskih udeležencev poletne šole, ki letos poteka v Ljubljani. Ob sicer zanimivem pogovoru sem dobil občutek, da je usoda panevropske ideje, v kolikor naj bi jo predstavljali ti mladeniči in mladenke, v še kar slabih rokah. seveda pa dopuščam zmoto na svoji strani, saj ura in luna nista bili na moji strani.

No, zanima me koliko vam je poznana aktivnost te organizacije in kaj mislite o njen in samih idejah, ki naj bi jih zagovarjali, ter bolj splošno, kakšno je vaše stališče o poteh razvoja Europe v luči vsevečjih sprememb na globalni politični (in demografski) sceni.
Ugibam, da se komentar nanaša na poletno šolo Brave New Europe, ki v Ljubljani poteka redno že nekaj let in na kateri sem lani sodeloval tudi sam; pred tem pa so me Mladi evropski federalisti povabili še na eno okroglo mizo ob neki drugi svoji mednarodni konferenci. To je domet mojih osebnih stikov s to organizacijo, pa tudi razlog za svarilo, da sem jim zaradi prijaznih vabil morda nekoliko bolj naklonjen. (Svarilo osebne naklonjenosti #2: ko sem bil še študent, pa sem bil sam sicer zelo aktiven v neki drugi evropski študentski mreži.)

Tovrstno študentsko udejstvovanje mi je na splošno všeč, pa tudi podjetnost konkretnih študentskh organizatorjev, ki skupaj spravijo poletne šole z mednarodnimi gosti, kakršne bi morale bolj pogosto organizirati tudi same fakultete. Ima pa vsaka taka organizacija zelo različne člane - nekateri so resni in zavzeti navdušenci nad vsebinsko idejo delovanja, drugi predvsem nad idejo mednarodne zabave. Konec koncev bo odločalo to, katera struja prevlada. In v kolikšni meri je marsikateri njen član čez dan doktor Jekyll, ponoči pa gospod (ali gospa) Hyde.

Sicer pa imam do panevropskega gibanja ambivalenten odnos, ki ga boste bolje razumeli, če si boste prebrali knjigo, ker se v njih podrobneje posvečam številnim panevropskim idejam skozi zgodovino in v 20. stoletju. Po eni strani imajo čudovite zamisli o združeni Evropi, po drugi pa včasih izgledajo kot neučinkoviti svečeniki boga, v katerega ljudje ne verjamejo in v katerega jih niti ni moč prepričati. Povedano drugače: Evropa, ki si jo (mladi in stari) evropski federalisti zamišljajo, je zelo lepa Evropa, a znajo pokazati predvsem sliko te lepe Evrope, ne pa tudi poti, ki bi do nje peljala. Morda so deloma tudi zaradi tega po nekaj desetletjih od prve svetovne vojne naprej, v katerih so igrali eno ključnih vlog pri snovanju evropskega povezovanja, iz prve lige evropske politike padli v drugo.

Jih pa ne gre odpisati. Sem ter tja lahko tudi evropski federalisti vplivajo na izoblikovanje današnje Unije: med drugim sem nekje zasledil, da naj bi prav Mladi evropski federalisti na nekem svojem kongresu konec sedemdesetih let "iznašli" pojem "demokratični primanjkljaj", ki je postal tako pomembna mantra današnjih kritik in reformnih predlogov Unije.

Na vsa splošnejša vprašanja iz komentarja pa veliko obširneje - in, upam, zanimiveje - "odgovarjam" (= podajam svoja stališča) v knjigi.

Oznake:


Komentarji:

V tem istem (event-packed) večeru sem imel možnost spoznati tudi mlado dekle iz zamejstva (Trst), ki je v Ljubljani zaradi izpopolnjevanja slovenskega jezika. Prišla sva do ugotovitve, da je situacija za mlade precej podobna tako v Ljubljani (beri Sloveniji) kot v Trstu (Italiji). Nespodbudno okolje, težko je priti do zaposlitve, beg možganov ipd.Seveda sva oba ugotavljala kako je pri sosedu trava vendarle malo bolj zelena, a vendar ne dovolj zelena, da bi se človek mirne duše ulegel vanjo in se brezskrbno prepustil trenutku. Pa se sprašujem kje so rezultati vseh teh projektov, ki jih tako vehementno razglašajo europolitiki? Poleg tega je toliko besed namenjenih mobilnosti, ki je sicer nujno potrebna in gotovo je bilo tudi pri nas narejenega ogromno dela na tem področju, vendar - kaj če se nekdo odloči, da ne želi biti mobilen?Da se želi ustaliti in ustvarjati v svojem lastnem okolju?Ali je zanj poskrbljeno, da izpolni svoje življenjske upe in potenciale?

Združena evropa je tudi po mojem mnenju edina rešitev za preživetje našega kontitenta v prihodnosti, a vedno bolj dobivam občutek, da gredo besede v eno smer, dejanja pa v drugo. Nacionalne države so še kako žive in močne in nič ne izgleda, da bi se komurkoli mudilo narediti kaj v skupno dobro.

 


Dodaj komentar



<< Na glavno stran

This page is powered by Blogger. Isn't yours?