Kontekst

Bralec me je opozoril na objavo na pravnem portalu www.law.com, ki omenja nedavno ameriško sodbo, v kateri je sodnik zavrnil možnost, da bi lastnik bloga lahko odgovarjal za vsebino anonimnih komentarjev, ki jih obiskovalci puščajo na njegovem blogu, saj ni njihov "izdajatelj" (publisher). To po sodbi sodeč velja tudi v primeru, ko nad komentarji izvaja določen "uredniški" nadzor, določa, kateri komentarji so dopustni ali celo prireja njihovo vsebino.

V prestižno nedeljsko rubriko pa ta vest sodi zaradi narave konkretnega bloga in vsebine sodbe. Sodba se začne z besedami:

Tucker Max se opisuje kot nadobudnega zvezdniškega "pijanca" in "bedaka", ki uporablja svojo spletno stran, www.tuckermax.com, da "deli svoje dogodivščine s svetom".

Spletna stran Tuckerja Maxa je res cvet dogodivščin, kakršne lahko ponudi zgolj nekdo, ki se profesionalno loteva pijanstva in bedastoče. Nič manj ne zaostaja tudi njegov blog, na katerem med drugim izvemo (skupaj z osnutkom govora), da je gospod Max (ali nemara gospod Tucker) nedavno tega kot diplomirani pravnik gostoval tudi na prestižni univerzi UCLA, kjer je imel referat z naslovom "Ali naj grem na pravno fakulteto?".

Kakorkoli že, bistvena je seveda sodba sama, ki si jo lahko preberete tu. Iskanje najljubših odstavkov prepuščam vsakemu bralcu posebej, sam pa ponujam le še sklepno misel sodnika Dalzella (opombi izpuščeni):

Kot smo opozorili nazadnje, ko smo obravnavali Communications Decency Act:

Nekaj dialoga na internetu gotovo preizkuša meje običajne razprave. Govor na internetu je lahko neprečiščen, neizpiljen in neobičajen, celo čustveno nabit, spolno ekspliciten ali vulgaren - z eno besedo "nedostojen" v mnogih skupnostih. A ne bi nas smel presenetiti pojav takega govora v mediju, v katerem se lahko oglašajo državljani z vseh vetrov življenja.

Nobenega dvoma ni, da bi bil Tucker Max lahko vzorčni primerek vulgarnosti, na katero smo mislili leta 1996. A kot smo dodali takrat, "moramo tudi zaščititi avtonomnost, ki jo tak medij ponuja tako navadnim ljudem kot medijskim magnatom". Tukaj to počnemo tako, da ščitimo neokusno razpravljanje, ki se na videz nikoli ne konča na strani tuckermax.com.

Ali to pomeni, da je blogosfera nehote dobila svojo verzijo Howarda Sterna - češ, dokler bodo lahko komentatorji pisali karkoli na strani Maxa Tuckerja, toliko časa bodo pred posegi države še varnejši komentatorji na vseh drugih blogih in nemara celo pravlogih? Če vas je pred komentiranjem na Kontekstu slučajno zadrževal strah, da bi za vaše komentarje avtorji Konteksta lahko odgovarjali pred ameriškimi sodišči, ste torej vsaj zaenkrat lahko pomirjeni.

(Prejšnje objave iz te nedeljske rubrike: 1, 2, 3.)

Oznake: EU, humor