četrtek, 22. junij 2006
Matej Accetto, 6/22/2006 09:50:00 dop. (trajna stran objave)Katalonija model za evropske regije?
Kot verjetno že veste, so Katalonci na nedeljskem referendumu podprli statut (oziroma nekakšno regionalno ustavo) o avtonomiji Katalonije. Rezultat in izglasovani načrt o avtonomiji naj bi mediji po Evropi, kot poroča euro|topics, pospremili z upanjem ali bojaznijo, da bi lahko katalonski model postal splošni model regij v Evropski uniji.
Taka močna trditev je morda bolj posledica potrebe po udarnem naslovu za vsakodnevno rubriko kot pa analitične neizbežnosti, a vendarle je s stališča evropske "federalne" ureditve zanimiva. Pa čeprav pomeni bolj to, da bi druge regije s podobnimi interesi lahko želele slediti Kataloniji, kot pa to, da bi se Evropska unija kot politična tvorba odločila oblikovati v skladu z razvijajočim se španskim (ali, če hočete, nemškim) modelom federalizma.
Je pa takšna vzporednica še bolj zanimiva, ker združuje dva različna tipa federacij oziroma tvorb federalnega kova. Španija je namreč - poleg Belgije - eden izmed dveh poglavitnih primerov zadrževalnega ali ohranjevalnega federalizma (holding-together federalism), pojma, ki ga je v politični teoriji uveljavil Alfred Stepan in z njim tak nastanek federalne ureditve iz prejšnje unitarne države ločil od klasičnega ameriškega modela združevalnega federalizma (coming-together federalism), kjer se prej neodvisne države združijo v novo federalno tvorbo.
Razlikovanje, o katerem so sicer pisali že jugoslovanski avtorji, je postalo zelo popularno in res uspešno razloži različno pot nastanka določene federalne ureditve, manj pa je jasno, kakšne so implikacije tega razlikovanja za njeno delovanje. O tem sem se na dolgo razpisal v svojem doktoratu, ki je v veliki meri slonel na tezi, da se mora vsaka federalna tvorba za uspešno ohranjanje federalnega ravnovesja posvečati tako združevalnim kot tudi zadrževalnim nalogam. Kolikor lahko "zadrževalni" federalizem Španije služi kot model za "združevalni" federalizem Evropske unije, se zdi, da to tezo potrjuje.
Taka močna trditev je morda bolj posledica potrebe po udarnem naslovu za vsakodnevno rubriko kot pa analitične neizbežnosti, a vendarle je s stališča evropske "federalne" ureditve zanimiva. Pa čeprav pomeni bolj to, da bi druge regije s podobnimi interesi lahko želele slediti Kataloniji, kot pa to, da bi se Evropska unija kot politična tvorba odločila oblikovati v skladu z razvijajočim se španskim (ali, če hočete, nemškim) modelom federalizma.
Je pa takšna vzporednica še bolj zanimiva, ker združuje dva različna tipa federacij oziroma tvorb federalnega kova. Španija je namreč - poleg Belgije - eden izmed dveh poglavitnih primerov zadrževalnega ali ohranjevalnega federalizma (holding-together federalism), pojma, ki ga je v politični teoriji uveljavil Alfred Stepan in z njim tak nastanek federalne ureditve iz prejšnje unitarne države ločil od klasičnega ameriškega modela združevalnega federalizma (coming-together federalism), kjer se prej neodvisne države združijo v novo federalno tvorbo.
Razlikovanje, o katerem so sicer pisali že jugoslovanski avtorji, je postalo zelo popularno in res uspešno razloži različno pot nastanka določene federalne ureditve, manj pa je jasno, kakšne so implikacije tega razlikovanja za njeno delovanje. O tem sem se na dolgo razpisal v svojem doktoratu, ki je v veliki meri slonel na tezi, da se mora vsaka federalna tvorba za uspešno ohranjanje federalnega ravnovesja posvečati tako združevalnim kot tudi zadrževalnim nalogam. Kolikor lahko "zadrževalni" federalizem Španije služi kot model za "združevalni" federalizem Evropske unije, se zdi, da to tezo potrjuje.
Oznake: EU