ponedeljek, 12. junij 2006

Matej Accetto, 6/12/2006 01:38:00 pop. (trajna stran objave)

Tekmovanje v sodni simulaciji iz prava EU

Kot vse kaže, bom naslednje leto prevzel vodenje ekipe ljubljanske Pravne fakultete na tekmovanju v sodni simulaciji iz prava EU - European Law Moot Court Competition (ELMC).

Vsi, ki tekmovanja še ne poznate, si lahko ogledate uradno stran glavnega organizatorja ELMC in ustrezno predstavitveno stran na spletni strani ljubljanske PF.

Morda bom prav tako prevzel tudi srednje- in vzhodnoevropski "podmladek", Central and East European Law Moot Court Competition, o katerem imamo prav tako fakultetno predstavitveno stran.

Tekmovanje je koristno za tiste, ki vas zanima evropsko pravo, pridobivanje tovrstnih praktičnih izkušenj in priložnosti za navezovanje stikov z mednarodno srenjo evropskega prava, kot nekakšna vadnica in odskočna deska pa tudi tistim, ki nam boste potem službeno "pobegnili" v evropske institucije.

Uraden poziv za informativno prijavo bo še sledil, a že sedaj ste interesenti vabljeni, da se javite na moj e-naslov: ime.priimek[afna]pf.uni-lj.si. Vsi pa ste naprošeni, da vest prenesete naprej tistim, ki bi jih znala zanimati.

Komentarji:

Simulacije so bile in bodo vedno ena od svetlih točk pravnih študijev, zato čestitke ob imenovanju za mentorja. Če se dobro spomnim, sem nekoč v nekem ameriškem članku bral kritiko dejstva, da ima v ZDA kot referenca tako veliko težo urednikovanje strokovnih pravnih revij, skoraj nobene pa uspeh na sodnih simulacijah. Vprašamo se lahko, zakaj je temu tako? V Evropi študenskega urejanja ne poznamo, ampak glede simulacij je gotovo drugače - vprašanje je le, kako močna referenca so uspehi na teh tekmovanjih?

A propos simulacije me je vedno tudi begalo vprašanje, ali bi bila možna simulacija sodnega spora, ki bi potekal po slovenskem postopkovnem pravu? Ali bi se kakorkoli razlikovala od tistih, ki igrajo spor v Luksemburgu (ali Strasbourgu ali Haagu). Zlasti me zanima, ali bi taka simulacija v luči precej bolj aktivne vloge sodnikov pri formuliranju spornih vprašanj in vodenju postopka slejkoprej zvedla na nekakšen kvaziizpit? Ali bi bilo, denimo, realno pričakovati pisanje memorandumov, dolgih 30 strani ali več?

Za razmislek.

 


"Imenovanje" sicer poteka bolj po dogovoru možnih kandidatov za vodje posameznih ekip, se pa strinjam, da so simulacije za študente zelo dobrodošlo "praktično" urjenje in zato z veseljem vodim takšne projekte. Po dveh letih na Jessupu in mednarodnem javnem pravu je morda dokaj logično, da se zdaj bolj posvetim simulacijam iz evropskega prava, saj je pravo EU le moje primarno področje.

Glede referenčne teže udečežbe na simulacijah je pa tako, da veliko šteje predvsem pri tistih, ki posamezno simulacijo poznajo. V primeru obstoječih simulacij to pomeni predvsem tujino, zlasti denimo pri podiplomskem študiju na (elitnih) tujih univerzah.

Glede "domačih" simulacij pa se gotovo dobro spominjaš najine izkušnje s simulacijo kazenskega procesa pri prof. Zupančiču; n let kasneje se je zdaj sodne simulacije iz kazenskega prava lotil Primož Gorkič. Če se ne motim, je letos z ekipo študentov pripravil "primer", naslednje leto pa bodo izpeljali tudi samo simulacijo.

 


ni kaj, ambicije so velike, časa malo... letos sem uspel zbrati skupino študentov, pridruzil se nam je se cimer Matjaž, tako da smo se lotili zadeve. nekaj casa je zadeva tekla, potem je - predvsem meni, kot nekaksnemu idejnemu nosilcu ozivitve kazenskoprocesnih simulacij na PF - posla sapa. zadeva bi tekla kar precej v okviru domacega postopka (prav toliko ideja se ni dodelana) in domacega kazenskega materialnega prava. seveda je vprašljivo, koliko časa bi tako tudi ostalo. na nemško teorijo naslonjen splošni pojem kaznivega dejanja, na procesni strani velik pomen prakse ESČP, bolj ali manj pomensko široka ustava... ne dolgo, bi rekel.

na sploh sem si zamislil zadevo precej drugače, kot je tekla pred mojimi časi, malo manj "ameriško" in mnogo bolj kontinentalno - spravili smo se namreč ustvariti spis! se pravi, nič zasliševanja pred poroto (kot je avtorju in komentatorju te objave zelo dobro znano), ampak študij spisa, "vloga" (beri: memorandum, dolg ... hja, 30 strani) in končna beseda, ki je komentar na zbrano procesno gradivo, stališča nasprotne stranke, predlogi dejanskih in pravnih zaključkov ipd. klasičen moot, bi dejal - vsaj taka je moja izkušnja z Willem C. Vis Int'l Arbitration Moot Court. simulacija je sestavljena iz faze objave problema, prijave ekip (zaenkrat predvidoma interno PF, toliko da testiramo koncept), pisanja in študija, oddaje memorandumov, določitev nasprotnih ekip, ustni nastop.

kaj bi to prineslo? vprašanje, ali je sploh mogoče oblikovati moot, ki bi bil drugačen od že obstoječih (ok, nek ameriški, edini kazenski, ki sem ga našel na www lani, je imel za problem v bistvu komentar sodnih odločb). že namen moot-ov je izrazito pedagoški - jaz bi dodal tudi, da se na njih "testirajo" posamezne pravne rešitve (stališča...), ki jih je najti v pravni panogi, na katero se nanašajo, in v katero se zapičijo sestavljalci problema. zato je prav, da pride do 30 strani memorandumov... ja, realno jih je pričakovati. poleg pismenosti, učenja tehnik raziskovanja, poglabljanja v pravno področje, pa simulacija prinaša še "vrhunec": javni ustni nastop (čeprav le nekaterih) in "pričakovana presenečenja." sodniški aktivizem in reduciranje spornih vprašanj sta tu po mojem skoraj postranska problema mootov, moot pa v vsakem primeru daleč od kvaziizpita.

 


Dodaj komentar



<< Na glavno stran

This page is powered by Blogger. Isn't yours?