sreda, 7. junij 2006
Matej Accetto, 6/07/2006 09:55:00 pop. (trajna stran objave)Exxon Valdez in zavarovalniško leposlovje
Ker sem v eni izmed objav v dialogu s Katjo omenil razlitje nafte ob nesreči tankerja Exxon Valdez, morda ne bo odveč še nekaj zanimivosti o pravnih implikacijah te nesreče.
Ozadje
Nesreča je bila izjemna ne le po ekološki, ampak posledično tudi finančni škodi vpletenih. Obe prizadeti korporaciji (Exxon in njena hčerinska družba Exxon Shipping Corporation) sta skupaj plačali približno dve milijardi dolarjev za čiščenje morja in obale. A vendar nista vseh stroškov nosili sami, ampak so v poštev prišle razne zavarovalne police, pri čemer od vsega začetka ni bilo povsem jasno, kdo bo na koncu kril katero škodo. Po nesreči, ki se je zgodila 24. marca 1989, se je tako dolga leta odvijala vrsta pravd med posameznimi zavarovalnicami in pozavarovalnicami o tem, kdo bo na koncu nosil odgovornost za posamezno vrsto škode.
Zgodba
Leta 2004, petnajst let po sami nesreči, sem bil sam tako priča pravdi v zadevi King v. Brandywine Reinsurance, ki je združevala tisoče posameznih zahtevkov pod različnimi pozavarovalnimi naslovi in se nanašala na več sto milijonov dolarjev. Sodbo prvostopenjskega sodnika je naslednje leto v bistvenih pogledih potrdilo tudi pritožbeno sodišče in na to sodbo ni bila vložena pritožba na Lordsko zbornico, tako da je zadeva zaključena - čeprav je seveda vprašanje, ali je s tem končana tudi saga o Exxonu Valdezu.
Ključno vprašanje
To pa bi bolj sodilo med zanimivosti, a je res bilo eno ključnih vprašanj v zadevi. Ena od določb zavarovalne police se je nanašala na stroške za "odstranitev razbitin" (v angleškem izvirniku "removal of debris"). Ključno vprašanje je bilo, ali se ta določba nanaša tudi na odstranjevanje razlite nafte? Ali je "razlita nafta" torej "razbitina" (debris) za potrebe te zavarovalne police.
Temu vprašanju je bilo posvečeno veliko pozornosti in dokaznega gradiva, od slovarskih definicij do kemičnih ugotovitev in celo ekspertnega pričanja ameriških pravnikov o običajnem pomenu besede "debris", če bi se slučajno izkazalo, da je treba določbe police presojati po ameriškem pravu.
Ena stran je dokazovala, da "razbitina" (oziroma debris) nujno pomeni trdne predmete, ki nastanejo s tem, ko se nekaj razbije oziroma zlomi, ter da se nanaša zgolj na razbitine ladje same, ne pa nafto, ki se iz nje razlije. Druga stran je na to odgovarjala, češ da ni nikjer rečeno, da bi moralo priti do dejanskega razbitja ali da gre pri razbitinah (oziroma, zazehajmo skupaj, angleškemu pojmu debris) za predmete v trdnem stanju, sploh pa da nafta ob razlitju v vsakem primeru ni več tekoča, ampak postaja vse bolj kompaktna in se pogosto celo strjuje v posebne naftne gmote, tako pa brez dvoma zadošča tudi trdni definiciji besede.
(Na kar je odvetnik prve strani med premorom v duhu znanega angleškega odvetniškega sarkazma odgovarjal z namigovanji na smiselnost tovrstnega opisovanja z nafto prekritih pingvinov: "Poglej, ta pingvin je ves prekrit z razbitinami.")
Na videz tako enostavna beseda - za njo pa milijoni.
Ozadje
Nesreča je bila izjemna ne le po ekološki, ampak posledično tudi finančni škodi vpletenih. Obe prizadeti korporaciji (Exxon in njena hčerinska družba Exxon Shipping Corporation) sta skupaj plačali približno dve milijardi dolarjev za čiščenje morja in obale. A vendar nista vseh stroškov nosili sami, ampak so v poštev prišle razne zavarovalne police, pri čemer od vsega začetka ni bilo povsem jasno, kdo bo na koncu kril katero škodo. Po nesreči, ki se je zgodila 24. marca 1989, se je tako dolga leta odvijala vrsta pravd med posameznimi zavarovalnicami in pozavarovalnicami o tem, kdo bo na koncu nosil odgovornost za posamezno vrsto škode.
Zgodba
Leta 2004, petnajst let po sami nesreči, sem bil sam tako priča pravdi v zadevi King v. Brandywine Reinsurance, ki je združevala tisoče posameznih zahtevkov pod različnimi pozavarovalnimi naslovi in se nanašala na več sto milijonov dolarjev. Sodbo prvostopenjskega sodnika je naslednje leto v bistvenih pogledih potrdilo tudi pritožbeno sodišče in na to sodbo ni bila vložena pritožba na Lordsko zbornico, tako da je zadeva zaključena - čeprav je seveda vprašanje, ali je s tem končana tudi saga o Exxonu Valdezu.
Ključno vprašanje
To pa bi bolj sodilo med zanimivosti, a je res bilo eno ključnih vprašanj v zadevi. Ena od določb zavarovalne police se je nanašala na stroške za "odstranitev razbitin" (v angleškem izvirniku "removal of debris"). Ključno vprašanje je bilo, ali se ta določba nanaša tudi na odstranjevanje razlite nafte? Ali je "razlita nafta" torej "razbitina" (debris) za potrebe te zavarovalne police.
Temu vprašanju je bilo posvečeno veliko pozornosti in dokaznega gradiva, od slovarskih definicij do kemičnih ugotovitev in celo ekspertnega pričanja ameriških pravnikov o običajnem pomenu besede "debris", če bi se slučajno izkazalo, da je treba določbe police presojati po ameriškem pravu.
Ena stran je dokazovala, da "razbitina" (oziroma debris) nujno pomeni trdne predmete, ki nastanejo s tem, ko se nekaj razbije oziroma zlomi, ter da se nanaša zgolj na razbitine ladje same, ne pa nafto, ki se iz nje razlije. Druga stran je na to odgovarjala, češ da ni nikjer rečeno, da bi moralo priti do dejanskega razbitja ali da gre pri razbitinah (oziroma, zazehajmo skupaj, angleškemu pojmu debris) za predmete v trdnem stanju, sploh pa da nafta ob razlitju v vsakem primeru ni več tekoča, ampak postaja vse bolj kompaktna in se pogosto celo strjuje v posebne naftne gmote, tako pa brez dvoma zadošča tudi trdni definiciji besede.
(Na kar je odvetnik prve strani med premorom v duhu znanega angleškega odvetniškega sarkazma odgovarjal z namigovanji na smiselnost tovrstnega opisovanja z nafto prekritih pingvinov: "Poglej, ta pingvin je ves prekrit z razbitinami.")
Na videz tako enostavna beseda - za njo pa milijoni.
Za posredovanje objave prijatelju --> 
