torek, 13. junij 2006
Matej Accetto, 6/13/2006 11:32:00 dop. (trajna stran objave)Goljufarjenje
Če ste kolikor toliko običajen uporabnik interneta (kar ste kot bralec Konteksta verjetno že po definiciji), potem je tudi vaš e-nabiralnik še vedno (ali celo vedno bolj) poln raznorodnih elektronskih smeti: od reklam za nakup Viagre ali drugih čudežnih pomagal za vaše različne zdravstvene težave pa do ponudb za nakup poceni diplom/magisterijev/doktoratov z nekih navideznih univerz.
Veliko pisem pa je tudi takšnih, ki vas obveščajo, da ste zadeli na loteriji, za katero niste kupili srečke (kar je sicer vedno bil moj načrt), ali pa da nek nigerijski bogataš potrebuje vašo neznatno pomoč pri tovorjenju denarja iz njegove države, za kar vam bo hvaležno namenil nekaj milijonov dolarjev samaritanske nagrade.
Zgodba o nigerijskih denarnih priložnostih seveda ni nova - poznamo jo še iz časov običajne pošte, pa tudi v elektronski internetni različici okrog kroži že kar vrsto let. A še kar traja in traja - saj na internet prihajajo novi in novi naivni uporabniki - in tudi sam še vedno redno dobivam tovrstna pisma v različnih različicah.
Kaj v tem primeru storiti? Ena možnost je, da takšno zlorabo takoj prijavite na ustrezen naslov, čeprav so spletne strani, ki vam pri tem pomagajo, iz jasnih razlogov bolj posvečene uporabnikom iz ZDA kot pa iz Slovenije. Ponekod to ne pomeni drugega, kot da "dokazno gradivo" (goljufivo e-pismo) pošljete na nek e-naslov - sam sem denimo to ravnokar storil v zvezi z lažnim pismom, ki da naj bi ga prejel od eBaya.
Obstaja pa tudi vrsta ljudi, ki so se odločili, da se bodo goljufom postavili po robu na njihov način - s povratno "zvijačo". Športu se v angleščini reče "scambaiting", kar bi se dalo prevesti kot "goljufarjenje", ker gre v bistvu ze neko vrsto muharjenja: ko vidiš ribo, ki skoči iz vode (prvo pismo od goljufa), zalučaš trnek (se delaš, da si nasedel na prevaro) in upaš, da bo riba zagrabila (se goljuf začel osebno ukvarjati s tabo), potem pa jo počasi vlečeš proti sebi (nizaš vse bolj neumne pomisleke, na katere se mora goljuf odzivati). Goljufarji imajo tudi svoje spletno zbirališče, v katerem primerjajo izkušnje - na forumu ne manjka dobrih prigod.
Ob iskanju po spletu pa sem naletel tudi na to stran, ki je posebej posvečena enemu tovrstnemu podvigu.
Veliko pisem pa je tudi takšnih, ki vas obveščajo, da ste zadeli na loteriji, za katero niste kupili srečke (kar je sicer vedno bil moj načrt), ali pa da nek nigerijski bogataš potrebuje vašo neznatno pomoč pri tovorjenju denarja iz njegove države, za kar vam bo hvaležno namenil nekaj milijonov dolarjev samaritanske nagrade.
Zgodba o nigerijskih denarnih priložnostih seveda ni nova - poznamo jo še iz časov običajne pošte, pa tudi v elektronski internetni različici okrog kroži že kar vrsto let. A še kar traja in traja - saj na internet prihajajo novi in novi naivni uporabniki - in tudi sam še vedno redno dobivam tovrstna pisma v različnih različicah.
Kaj v tem primeru storiti? Ena možnost je, da takšno zlorabo takoj prijavite na ustrezen naslov, čeprav so spletne strani, ki vam pri tem pomagajo, iz jasnih razlogov bolj posvečene uporabnikom iz ZDA kot pa iz Slovenije. Ponekod to ne pomeni drugega, kot da "dokazno gradivo" (goljufivo e-pismo) pošljete na nek e-naslov - sam sem denimo to ravnokar storil v zvezi z lažnim pismom, ki da naj bi ga prejel od eBaya.
Obstaja pa tudi vrsta ljudi, ki so se odločili, da se bodo goljufom postavili po robu na njihov način - s povratno "zvijačo". Športu se v angleščini reče "scambaiting", kar bi se dalo prevesti kot "goljufarjenje", ker gre v bistvu ze neko vrsto muharjenja: ko vidiš ribo, ki skoči iz vode (prvo pismo od goljufa), zalučaš trnek (se delaš, da si nasedel na prevaro) in upaš, da bo riba zagrabila (se goljuf začel osebno ukvarjati s tabo), potem pa jo počasi vlečeš proti sebi (nizaš vse bolj neumne pomisleke, na katere se mora goljuf odzivati). Goljufarji imajo tudi svoje spletno zbirališče, v katerem primerjajo izkušnje - na forumu ne manjka dobrih prigod.
Ob iskanju po spletu pa sem naletel tudi na to stran, ki je posebej posvečena enemu tovrstnemu podvigu.
Oznake: jezik
Za posredovanje objave prijatelju --> 
Komentarji:
<< Na glavno stran
Zasledila sem tale članek, pa sem se odločila, da vam sporočim, da sem se začela prejšnji mesec aktivno ukvarjati s scambaitingom. Moj blog je sicer še povsem svež in ga nisem imela časa razširjati, zato pa vsaj tedensko dodam nove mejle v "korespondenco" Vabljeni ste k branju in sodelovanju :)
Goljufarjenje ... hmm zanimiv izraz, sploh ni tako napačen
mamaqhawa
http://goljufije.blogspot.com/
Goljufarjenje ... hmm zanimiv izraz, sploh ni tako napačen
mamaqhawa
http://goljufije.blogspot.com/
Vsekakor ni najboljši odgovor.
Sama sem se tega lotila po nekaj prebranih zgodbah, ki pa niso vsebovale krutih ?trofej?, kakršne je najti na Eaterju - strani, ki si jo omenil, ki je največja skupnost goljufarjev na spletu. Moja najljubša zgodba je tista z Don Kihotom - http://www.sweetchillisauce.com/ntales/DQb.html , stara kar nekaj let. Nisem maščevalne narave in načeloma nikoli ne lažem, ampak tole ?tekmovanje v laganju? se mi je zdelo prava stvar s katero bi potrošila nekaj odvečne domišljije. Gre nekako takole:
Slepar: Požri tole.
Jaz: Ti pa požri tole ... In tako v nedogled.
Šele kasneje sem spoznala, da ta igra ni prav nič nedolžna, temveč nevarna in kruta. 419scam je najbolj razširjen v Nigeriji, sledijo druge afriške države kot Slonološčena obala, Gana, Čad, Togo, Južnoafriška republika ... V zadnjem času prihaja vse več pisem tudi iz Azije, predvsem iz Indije. Gre za revne države, kjer sistem omogoča in na nek način dovoljuje tovrsten kriminal. Ti ljudje so žrtve lastne države. Med goljufi najdemo tako izobražene ljudi, ki so večinoma uspešnješi v svojem poslu, govorijo brezhibno angleščino in imajo za seboj študij prava, računalništva, medicine, pa vendarle ne dobijo službe, kot polpismene reveže, ki so se podali v to, ker so videli, na kak način je sosed prišel do dobrega avtomobila in mobitela. Slednjih se izogibam. V Južni Ameriki sem na lastne oči videla, kako se je prevrnil kombi. Promet je zastal. Vozniki so zapustili svoje avtomobile in stekli proti prevrnjenemu vozilu, prav tako mimoidoči - moški ženske in otroci. Mislila sem, da hitijo na pomoč, a sem se motila. Ujetih v vozilu se niso dotaknili. Odnesli so vse, kar se je dalo - dele vozila, denar, predmete, čevlje ponesrečencev ... Prizor ni bil prijeten in za našo mislenost morda tudi težje razumljiv. Niti za sekundo nisem pomislila, da so zločinci in da bi si zaslužili kazen. Na podoben način obravnavam nigerijske goljufe. Odgovarjam samo tistim, za katere sumim, da so člani večjih kriminalnim združb prepredenih po vsem svetu. Seveda tega ne morem vedeti po prvem pismu, ki je ponavadi šablonsko. Težava je v tem, da je večina goljufov organizirana v verige, zatorej lahko tudi preko polpismenega revčka pridemo do ?oge?, njegovega šefa, ki morda živi nekje v Ameriki in poseduje kup nepremičnin ter živi na veliki nogi. Mislim, da so enega takih nedavno aretirali v Nemčiji (plastični kirurg). Trudim se, da bi bilo moje ?baitanje? oz. po novem ?goljufarjenje? čim manj etično sporno. Po mojem so najboljši goljufarji tisti, ki znajo izbezati iz sleparjev dovolj podatkov, da jih lahko prijavijo oblastem.
V razmislek prilagam tale link:
http://yeawhatever.catholiccall.org/chadsafari/chadsafari.html
Fanta (goljufa), ki sta se odpravila k domnevnemu misijonarju po denar, sta pogrešana od 17. maja. Zaradi tega in podobnih primerov se ne strinjam s filozofijo večine goljufarjev na Eaterju.
Najboljša rešitev bi bila seveda pravna tj. pregon goljufov s strani oblasti, kar je pa že vaša domena. V prvi fazi pa seveda osveščanje, ki je še bolj pomembno.
To niti ni tako majhen problem, kajti trg se seli na splet. Najbolj uspešni in nevarni goljufi so tisti, ki igrajo prodajalce in kupce na spletnih dražbah, v malih ogasih ali na lastnih lažnih straneh. Očutek imam, da bomo čez par let že vse kupovali ?z naslonjača?. Zase vem, da sem ob prebiranju izkušenj drugih s trgovanjem na spletu postala kar malce paranoična.
Sicer pa imate zanimivo stran. Jo bom gotovo še obiskala, ko me bo zanimalo vaše mnenje o kakšnem aktualnem problemu.
Srečno,
mamaqhawa
Sama sem se tega lotila po nekaj prebranih zgodbah, ki pa niso vsebovale krutih ?trofej?, kakršne je najti na Eaterju - strani, ki si jo omenil, ki je največja skupnost goljufarjev na spletu. Moja najljubša zgodba je tista z Don Kihotom - http://www.sweetchillisauce.com/ntales/DQb.html , stara kar nekaj let. Nisem maščevalne narave in načeloma nikoli ne lažem, ampak tole ?tekmovanje v laganju? se mi je zdelo prava stvar s katero bi potrošila nekaj odvečne domišljije. Gre nekako takole:
Slepar: Požri tole.
Jaz: Ti pa požri tole ... In tako v nedogled.
Šele kasneje sem spoznala, da ta igra ni prav nič nedolžna, temveč nevarna in kruta. 419scam je najbolj razširjen v Nigeriji, sledijo druge afriške države kot Slonološčena obala, Gana, Čad, Togo, Južnoafriška republika ... V zadnjem času prihaja vse več pisem tudi iz Azije, predvsem iz Indije. Gre za revne države, kjer sistem omogoča in na nek način dovoljuje tovrsten kriminal. Ti ljudje so žrtve lastne države. Med goljufi najdemo tako izobražene ljudi, ki so večinoma uspešnješi v svojem poslu, govorijo brezhibno angleščino in imajo za seboj študij prava, računalništva, medicine, pa vendarle ne dobijo službe, kot polpismene reveže, ki so se podali v to, ker so videli, na kak način je sosed prišel do dobrega avtomobila in mobitela. Slednjih se izogibam. V Južni Ameriki sem na lastne oči videla, kako se je prevrnil kombi. Promet je zastal. Vozniki so zapustili svoje avtomobile in stekli proti prevrnjenemu vozilu, prav tako mimoidoči - moški ženske in otroci. Mislila sem, da hitijo na pomoč, a sem se motila. Ujetih v vozilu se niso dotaknili. Odnesli so vse, kar se je dalo - dele vozila, denar, predmete, čevlje ponesrečencev ... Prizor ni bil prijeten in za našo mislenost morda tudi težje razumljiv. Niti za sekundo nisem pomislila, da so zločinci in da bi si zaslužili kazen. Na podoben način obravnavam nigerijske goljufe. Odgovarjam samo tistim, za katere sumim, da so člani večjih kriminalnim združb prepredenih po vsem svetu. Seveda tega ne morem vedeti po prvem pismu, ki je ponavadi šablonsko. Težava je v tem, da je večina goljufov organizirana v verige, zatorej lahko tudi preko polpismenega revčka pridemo do ?oge?, njegovega šefa, ki morda živi nekje v Ameriki in poseduje kup nepremičnin ter živi na veliki nogi. Mislim, da so enega takih nedavno aretirali v Nemčiji (plastični kirurg). Trudim se, da bi bilo moje ?baitanje? oz. po novem ?goljufarjenje? čim manj etično sporno. Po mojem so najboljši goljufarji tisti, ki znajo izbezati iz sleparjev dovolj podatkov, da jih lahko prijavijo oblastem.
V razmislek prilagam tale link:
http://yeawhatever.catholiccall.org/chadsafari/chadsafari.html
Fanta (goljufa), ki sta se odpravila k domnevnemu misijonarju po denar, sta pogrešana od 17. maja. Zaradi tega in podobnih primerov se ne strinjam s filozofijo večine goljufarjev na Eaterju.
Najboljša rešitev bi bila seveda pravna tj. pregon goljufov s strani oblasti, kar je pa že vaša domena. V prvi fazi pa seveda osveščanje, ki je še bolj pomembno.
To niti ni tako majhen problem, kajti trg se seli na splet. Najbolj uspešni in nevarni goljufi so tisti, ki igrajo prodajalce in kupce na spletnih dražbah, v malih ogasih ali na lastnih lažnih straneh. Očutek imam, da bomo čez par let že vse kupovali ?z naslonjača?. Zase vem, da sem ob prebiranju izkušenj drugih s trgovanjem na spletu postala kar malce paranoična.
Sicer pa imate zanimivo stran. Jo bom gotovo še obiskala, ko me bo zanimalo vaše mnenje o kakšnem aktualnem problemu.
Srečno,
mamaqhawa
<< Na glavno stran
