četrtek, 18. maj 2006
Matej Accetto, 5/18/2006 09:58:00 dop. (trajna stran objave)Pogge drugič
Obljubil sem, da bom nedavni objavi o predavanju Thomasa Poggeja dodal še kratek komentar.
Na splošno je zapustil dokaj dober vtis: vešč govornik, ki je znal z zadostno mero humorja in neposrednega pripovedanja povedanega poslušalce obdržati na svoji strani celo uro predavanja. Nenazadnje ga je prišlo poslušat presenetljivo veliko ljudi, tako študentov kot profesorjev.
Poglavitna kritika, ki v bistvu velja za vse tovrstne nastope, je morda tako posledica kot razlog tolikšne odmevnosti med študenti: predavanje je bilo zelo površinsko. Ne samo, da je bil velik del nizanje zanimivih, a samih po sebi vseeno še ne zadostnih podatkov in primerov državnih praks; tudi ponazoritve povedanega so bile zelo preproste. Po eni plati je bilo zato vsem zelo jasno, o čem govori; a ker je manjkala povratna vez s kakšnim abstraktnejšim vpogledom, je vse skupaj na koncu pustilo vtis rahle plehkosti. Povedano drugače, televizijskega nastopa zelo prepričljivega politika namesto razgledanega strokovnjaka.
Je uspešnost oziroma akademsko zvezdništvo profesorja pri javnem nastopanju nujno povezana z delno holivudizacijo njegove teorije? Je to morda povezano s pričakovano demografsko strukturo udeležencev - kajti, ali ni populacija dvajset-in-nekaj-letnikov v nekakšnem idiličnem svetu univerzitetnih vasic mladostnega razmišljanja o vesolju, bivanju in sploh vsem pravzaprav poglavitna ciljna populacija tovrstnih svetovnih popotnikov? Nenazadnje, mar ne bodo oni poleg večine občinstva na njihovih predavanjih kot tudi večina aktivistov pri udejanjanju njihovih teorij v okviru prostovoljnih nevladnih organizacij? (Po življenjepisu sodeč je Pogge do sedaj poleg svojega rednega profesorskega dela predaval na že skoraj 400 javnih predavanjih v 28 državah sveta.)
Morda sta določena plitkost in populizem njihovih teorij cena, ki so jo družbeno aktivni akademiki pripravljeni plačati za njihovo odmevnost. Eno so akademski slonokoščeni stolpi, drugo pa družbeni odmev. Morda se je tudi zato, če gre verjeti "besedi ulice", Pogge nedavno odločil, da se iz oddelka za filozofijo Univerze Columbia preseli v njen oddelek za politične vede.
Na splošno je zapustil dokaj dober vtis: vešč govornik, ki je znal z zadostno mero humorja in neposrednega pripovedanja povedanega poslušalce obdržati na svoji strani celo uro predavanja. Nenazadnje ga je prišlo poslušat presenetljivo veliko ljudi, tako študentov kot profesorjev.
Poglavitna kritika, ki v bistvu velja za vse tovrstne nastope, je morda tako posledica kot razlog tolikšne odmevnosti med študenti: predavanje je bilo zelo površinsko. Ne samo, da je bil velik del nizanje zanimivih, a samih po sebi vseeno še ne zadostnih podatkov in primerov državnih praks; tudi ponazoritve povedanega so bile zelo preproste. Po eni plati je bilo zato vsem zelo jasno, o čem govori; a ker je manjkala povratna vez s kakšnim abstraktnejšim vpogledom, je vse skupaj na koncu pustilo vtis rahle plehkosti. Povedano drugače, televizijskega nastopa zelo prepričljivega politika namesto razgledanega strokovnjaka.
Je uspešnost oziroma akademsko zvezdništvo profesorja pri javnem nastopanju nujno povezana z delno holivudizacijo njegove teorije? Je to morda povezano s pričakovano demografsko strukturo udeležencev - kajti, ali ni populacija dvajset-in-nekaj-letnikov v nekakšnem idiličnem svetu univerzitetnih vasic mladostnega razmišljanja o vesolju, bivanju in sploh vsem pravzaprav poglavitna ciljna populacija tovrstnih svetovnih popotnikov? Nenazadnje, mar ne bodo oni poleg večine občinstva na njihovih predavanjih kot tudi večina aktivistov pri udejanjanju njihovih teorij v okviru prostovoljnih nevladnih organizacij? (Po življenjepisu sodeč je Pogge do sedaj poleg svojega rednega profesorskega dela predaval na že skoraj 400 javnih predavanjih v 28 državah sveta.)
Morda sta določena plitkost in populizem njihovih teorij cena, ki so jo družbeno aktivni akademiki pripravljeni plačati za njihovo odmevnost. Eno so akademski slonokoščeni stolpi, drugo pa družbeni odmev. Morda se je tudi zato, če gre verjeti "besedi ulice", Pogge nedavno odločil, da se iz oddelka za filozofijo Univerze Columbia preseli v njen oddelek za politične vede.