petek, 03. november 2006

Matej Accetto, 11/03/2006 10:35:00 dop. (trajna stran objave)

O univerzah

Že pred kakima dvema tednoma je bralka Blossom v komentarju zapisa o dveh obrazih študija objavila povezavo na še eno lestvico najboljših univerz na svetu.

Članek z lestvico vred je objavil prestižni angleški časnik The Times, lestvico pa je pripravila njegova priloga The Times Higher Education Supplement (THES).

Rezultati "potrjujejo položaj Velike Britanije kot center globalnega izobraževalnega pomena". Konkretneje, na lestvici je takoj za vodilnim Harvardom (in to le s tremi odstotnimi točkami zaostanka) na drugem mestu Univerza Cambridge, na tretjem Univerza Oxford, za povrh pa med prvo deseterico na devetem mestu še manj znani Imperial College London. Razen teh so med prvimi trinajstimi univerzami zgolj take iz ZDA, na štirinajstem mejstu pa je najboljša univerza, ki ni ne iz ZDA ne iz Velike Britanije - ja, prav ste uganili, kitajska Univerza Peking.

Pri vsem skupaj je seveda vedno pomembno vedeti, kakšna je bila metoda za določitev lestvice. Kot vedno so se Britanci tega lotili resno:
Razvrstitev temelji na anketi za THES 3703 akademikov s celega sveta, ki so bili naprošeni, da imenujejo do 30 najboljših univerz za raziskovanje na svojem lastnem strokovnem področju. To zagotavlja, da je razvrstitev področna in da se lahko iz leta v leto spreminja, če institucije ne vzdržujejo raziskovalnih standardov.

Tabela prav tako vključuje podatke s strani 736 delodajalcev s celega sveta, pa tudi razmerje med številom fakultetnega zbora in študentov ter univerzinega uspeha pri privabljanju tujih študentov in mednarodno uveljavljenih akademikov.
Iz povedanega lahko denimo najdemo del razlogov za dejstvo, da na lestvici med 100 najboljšimi svetovnimi univerzami ni ljubljanske. A vendar vsaj implicitno tudi del razlogov za "uspeh" britanskih univerz. Ob še tako dobrih namenih in velikih številkah je marsikaj odvisno od tega, katerih 3700 "akademikov" (oziroma univerzitetnikov) izbereš, ko delaš takšno raziskavo. Gotovo je večina že po definiciji - če jih je uspel izslediti in izbrati britanski časnik - vsaj posredno tako ali drugače povezana z Veliko Britanijo. Ko si enkrat na tak ali drugačen način povezan z določenim krajem, pa si mu nehote vsaj malo tudi že vnaprej naklonjen.

Seveda so te liste vedno hkrati zanimive in neuporabne, po drugi plati pa spet lahko tudi zelo vplivne. Rangi ameriških pravnih fakultet na lestvici US News and World Report so denimo marsikateri pravni fakulteti trn v peti, ki jo vodi v bes, obenem pa tudi v neizogibno prevzetost.

Poleg komentarja omenjene lestvice pa je ta objava tudi svojevrstno vnaprejšnje opozorilo o lastni osebni naklonjenosti pred serijo objav, s katero bom pričel naslednji teden in v kateri bom zapisal nekaj svojih misli o tem, zakaj in kam na podiplomski študij.

Komentarji:

Matej,

"Ob še tako dobrih namenih in velikih številkah je marsikaj odvisno od tega, katerih 3700 "akademikov" (oziroma univerzitetnikov) izbereš, ko delaš takšno raziskavo."

Slednje bi lahko drzalo v dolocenih primerih, vendar je lahko vsakomur, ki malce pozna druge evropske in amersike univerze jasno, da se predvsem druzboslovne fakultete ljubljanske Univerze ne morejo primerjati z vecino zahodnoevropskih in ameriskih univerz. Vecina profesorjev na treh slovenskih PF sploh nima objav v tujih strokovnih publikacijah. Prav v tem gre iskati poglavitne razloge za neuvrscanje ljubljanske univerze med prvih petsto, kaj sele prvih sto na svetu.

Jernej

 


Hvala za komentar. Očitno ste me malo narobe razumeli, pri čemer vas je morda lahko zavedlo dejstvo, da sem dve misli zapisal v isti odstavek.

Prvi stavek po citatu v objavi, v katerem omenjam ljubljansko univerzo, se navezuje predvsem na zadnjo navedbo citata, češ da so pri rangiranju upoštevali uspešnost univerz pri privabljanju tujih študentov in mednarodno uveljavljenih profesorjev (v smislu trajnejše namestitve). Pri tem ljubljanska univerza, roko na srce, še nikoli ni blestela.

Vsi preostali stavki tega odstavka pa nimajo več nič opraviti z "neuspehom" ljubljanske, temveč zgolj z "uspehom" britanskih. Moje sporočilo ni, da je lestvica apriorno pristranska pri razločevanju med posameznimi svetovnimi univerzami na splošno, ampak da je zaradi izbora anketirancev verjetno prekomerno naklonjena britanskim univerzam (ter morda iz sorodnih razlogov jezikovne in kulturne odmevnosti ameriškim). Z drugimi besedami - če bi lestvico delala priloga New York Timesa, Cambridge in Oxford zelo verjetno ne bi bila uvrščena pred vse ameriške univerze z izjemo Harvarda, Imperial College London pa se na njej morda sploh ne bi znašel.

Na kaj sem meril s sklepnim opozorilom o lastni osebni naklonjenosti, pa boste videli prihodnji teden.

 


"Iz povedanega lahko denimo najdemo del razlogov za dejstvo, da na lestvici med 100 najboljšimi svetovnimi univerzami ni ljubljanske."

 


Matej,

z veseljem prebiram tvoj blog. Zelo zanimive so mi objave o studiju nasploh in o raznovrstnih lestvicah svetovnih top univerz. Tudi sama sem razmisljala o podiplomskemu studiji v tujini, predvsem zato, ker je bil semester v München-u cisto nekaj drugega kot pri nas v Ljubljani. V pricakovanju na tvojo naslednjo objavo, o tem zakaj in kam na podiplomski studij, te lepo pozdravljam,

Urska Markelj

 


Urški hvala za prijazne besede.

Jerneju pa opazka, da se očitno res ne razumeva najbolje. Sicer se nerad pogovarjam "sam s sabo", a po vnovičnem citiranju mojega stavka sklepam, da se še vedno ne strinjate z mojimi pojasnili. V njih sem namreč razložil ravno to, zakaj začetnega stavka v tem odstavku, ki ga navajate v drugo, ne gre povezovati z vsemi drugimi stavki v njem. Morda si jih lahko poskusite natančneje prebrati še enkrat.

Če je bil vaš komentar izraz želje, da bi vam še enkrat pomagal razumeti, kaj sem hotel reči, pa si predstavljajte, da je prvi stavek svoj lastni odstavek, vsi drugi pa tvorijo nov odstavek. Le da se mi tolikšna drobitev odstavkov zdi nepotrebna in zato tudi slogovno ne najboljša. Iz konteksta vseh kasnejših stavkov - v duhu naslova tega pravloga - pa bi po mojem mnenju moralo biti razvidno, da sem meril zgolj na dejstvo "visoko uvrščenih" britanskih univerz oziroma nekakšne prednosti "domačega igrišča".

(Še dve ilustraciji povedanega. Najboljša francoska univerza na tej lestvici je na osemnajstem mestu; če bi lestvico sestavljali francoski časniki, bi bila tudi ob njihovih najboljših namerah objektivnosti gotovo uvrščena višje. Pa tudi Louvain in Leuven, ki sta zdaj na 76. in 96. mestu, bi bili skoraj gotovo višje, če bi lestvico delali v Belgiji.)

Če besedilo tudi zdaj še vedno razumete drugače, pa bova morala pač poseči po tistem znanem orodju iskanja soglasja in se preprosto strinjati o tem, da se ne strinjava.

 


Zal moram zopet ugotoviti, da ne razumem vaše razlage podane v vasih komentarjih, vendar puscam bralcem, da si sami ustvarijo mnenje o razpravi.

Glede rangiranja lahko ugotovim, da podobne rezultate kot Timesova lestica prinasa tudi vsakoletna lestvica Inštituta za višje izobraževanje pri Shanghai Jiao Tong Univerzi. Lestvica je dostopna na sledecem naslovu:

http://ed.sjtu.edu.cn/rank/2006/ARWU2006_Top100.htm

Tudi na tej lestvici je Univerza v Cambridge na drugem mestu, Univeza v Oxfordu pa med prvih deset na svetu.

Da je Velika Britanija center globalnega izobraževalnega pomena, je še bolj razvidno iz lestvice najboljših evropskih univerz:
ttp://ed.sjtu.edu.cn/rank/2006/ARWU2006_TopEuro.htm

O rangiranju in podiplomskem studiju v tujini pa si laho vec preberete na spletni strani Pravnega instituta iz Ljubljane (www.pravniinstitut.si) in v naslednjih tednih na nasem blogu ?www.globalawandpolitics.org?

Lep pozdrav
Jernej

 


Dodaj komentar



<< Na glavno stran

This page is powered by Blogger. Isn't yours?