Kontekst

Ob moštrenju o krožku pravo in literatura mi je bilo zelo žal, ko sem ugotovil, da v slovenščino žal (še) ni prevedeno delo indijskega pisatelja Rohintona Mistryja "A Fine Balance" ("Rahlo ravnovesje"). Prebral sem jo letos poleti, ko sem na potepanju prebrane knjige skoraj naključno menjal za nove - vsekakor najboljše čtivo poletja in odlična knjiga, ki vam jo zelo priporočam.

Zato pa, relativno gledano, odsvetujem Ecov Skrivnostni plamen kraljice Loane. Kot je razvidno tudi iz komentarjev k eni zgodnejših "knjižnih" objav, mojega mnenja seveda ne bodo delili vsi in tudi meni je bila v začetku knjiga zelo všeč. Potem pa me je kmalu izgubila - lep "avtobiografski" sprehod skozi literaturo in glasbo sredi prejšnjega stoletja, a vsaj zame kot bralca brez tistega plamena, ki ga išče njen glavni protagonist. Tako jo postavljam ob bok Otoku včerajšnjega dne kot drugi izjemi od pravila, da je Eco vedno vreden branja.

A, kot pravim, to je seveda relativno. Kraljica Loana niti približno ne sodi med knjige, za katere bi prav obžaloval, da sem jih kupil ali prebral. Če bi bil Rob Fleming, bi verjetno lahko iz glave stresel seznam petih najslabših knjig, ki sem jih kdajkoli vzel v roko. Tako pa jih bom raje pustil pozabi...