Kontekst

Tukaj je torej prva objava od napovedanih sedmih o podiplomskem študiju v tujini.

Ko razmišljate o podiplomskem študiju v tujini, se je dobro najprej vprašati, za-kaj si želite opraviti ta podiplomski študij oziroma kaj vas čaka po njem. Če še ne veste, kaj bi počeli zatem oziroma kakšno korist bi želeli od njega, potem je morda bolje, da s študijsko dogodivščino v tujini za kakšno leto še počakate.

V tem smislu s čakanjem pravzaprav sploh ne boste nič na slabšem. Ne poznam tuje šole, ki bi med prijavami na podiplomske šole vnaprej dajala svežim diplomantom prednost pred kandidati, ki imajo za seboj že nekaj let praktičnega dela oziroma izkušenj. Kar nekaj fakultet, zlasti nekatere odlične v ZDA (Yale, Columbia), pa sploh raje vidijo, da imajo njihovi podiplomski študenti za seboj že nekaj prehojenih kilometrov v pravni teoriji ali praksi.

Kakorkoli že, odgovoriti si morate na nekaj začetnih vprašanj. Pri magistrskem študiju, ki je seveda najpogostejši način študijske poti na tuje, vsekakor to, ali je magistrski študij za vas zgolj vmesna stopnička na poti do doktorata, ali pa ga nameravate izrabiti kot zadnjo stopnjo organiziranega študija. V prvem primeru boste najverjetneje iskali nek splošnejši "akademski" študijski program, kjer boste lahko močno celovito študijsko izkušnjo - ki bo poglobila vaše splošnejše znanje - kombinirali s posameznimi izbranimi predmeti, s katerimi boste otipali področje, na katerem bi se kasneje radi lotili doktorata. V drugem primeru pa bi bilo dobro izbrati tak študij, ki vam bo prinesel največ dodane vrednosti na tistem izbranem področju, na katerem boste aktivni po opravljeni magistrski diplomi.

Obenem boste seveda že vnaprej morali dobro razmisliti o tem, v katerem kulturnem in jezikovnem okolju boste študirali. Če pri vas prednjači angleščina, so vam na voljo v prvi vrsti ZDA in Velika Britanija ter Avstralija, v drugi pa tudi marsikatera univerza celinske Evrope, ki ponuja podiplomske programe v angleščini. Pri slednjih ne bo odveč preveriti, da imajo dovolj širok nabor predmetov in dobrih profesorjev - vsekakor pa bo v teh primerih verjetno lažje najti usmerjene programe za specializacijo na specifičnem področju kot pa nek splošni predmetnik za utrditev splošnega znanja pred doktorskim študijem.

Če vas mika kak drug jezik, boste običajno bolj omejeni na tisto državo oziroma države, kjer je ta jezik pač doma. To ni nujno slabo oziroma je lahko odlično, saj boste poleg vsebinskega "mojstra" postali tudi mojster pravne terminologije v enem od tržno zanimivejših jezikov. Edina past se lahko skriva v tem, če vaše znanje jezika še ni dovolj dobro na samem začetku. Težko se je namreč lotiti projekta podiplomskega študija v Franciji in upati, da boste francoščino utrdili skozi študijsko leto. Tudi zelo brihtni in marljivi študenti imajo lahko v takih primerih težave s študijem, ki se lahko zaradi jezikovnih težav tudi podaljša za dodaten semester ali dva.

Sorodna, a malo drugačna dilema, ki se pojavlja pri ameriških šolah in drugje po svetu, pa je seveda vprašanje, ali želite študij izkoristiti za odskočno desko v pravno prakso gostujoče države. Na svoji študijski izkušnji na Harvardu sem denimo med kolegi prepoznal bolj ali manj jasno razliko med dvema skupinama študentov. V eni smo bili tisti s teoretičnimi, javnopravnimi ambicijami raziskovalcev in študijskih zagnancev; v drugi pa tisti, ki sicer študija niso dajali vnemar, a so vendarle bili na ameriški pravni fakulteti predvsem zato, da so lahko po opravljenem magisteriju opravili še pravosodni izpit v eni od ameriških zveznih držav in si tam že med študijem intenzivno iskali službo v eni od velikih pravnih tovarn New Yorka, Washingtona ali Los Angelesa. Pri tovrstnih službah imajo še vedno prednost kandidati/podiplomci iz tistih držav, ki so poslovno zanimivejše in posledično tudi pravno pomembnejše: Nemčije, Indije, Kitajske. A če ste dobri, imate možnosti za delo tudi kot Slovenka oziroma Slovenec.

Skratka, tudi od vaših želja je zelo močno odvisno, kam se vam splača. Bi pa tistim, ki za to nimate niti bivanjskih niti finančnih ovir in ki si želite magistrski študij izkoristiti predvsem kot stopničko na poti do doktorata ali siceršnje poglabljanje splošnega poznavanja prava, vendarle ponudil nekaj argumentov za to, da izberete študij v ZDA.

Temu v prid govori več razlogov. Ameriške fakultete so veliko bogatejše od evropskih. Njihove knjižnice so raj na zemlji, pogoji za študij so nenadkriljivi. Če pridete na eno izmed najboljših fakultet, boste želi sadove močnega sistema selekcije, v katerem se po piramidi dvesto in več fakultet na najboljše skoraj brez izjem prebijejo le tisti učitelji, ki so v profesorskem poslu res med najboljšimi. Obenem ameriške fakultete na svoje programe zvabijo najboljše študente s celega sveta; ker boste večino študijskega časa preživeli predvsem v družbi svojih študijskih kolegov, boste tudi po tej plati deležni boljše študijske izkušnje.

A najpomembnejši razlog je ta: kamorkoli v Evropo greste, bo - z redkimi izjemami - magistrski študij bolj ali manj ponovitev izkušnje dodiplomskega študija na nekoliko višji ravni. To ni nujno slabo - a vendar vam bo tak magistrski študij prinesel predvsem nekaj koristnega dodatnega in poglobljenega znanja, ne pa drugačnega pogleda na študij ali razumevanje prava. To je morda najlažje razumeti na primeru ljubljanske univerze - tisto, kar so vam lahko ponudili kot pravni misleci in učitelji, so vam vaši profesorji večinoma dali že v času dodiplomskega študija; na podiplomski ravni se ne bodo naenkrat prelevili v nekoga, ki bi pravo dojemal povsem drugače. A enako velja tudi za veliko večino drugih univerz celinske Evrope in v veliki meri tudi za Veliko Britanijo. ZDA pa so drugačne: tam imajo svoj, drugačen pogled na študij prava in v določeni meri tudi na to, kako se da o pravu govoriti ali ga uporabljati. Za nekoga, ki išče v magistrskem študiju dodano vrednost, jo s študijem v ZDA dobi že na ravni pravne metode.

Toliko o tem uvodnem koraku. Prihodnjič pa o povezani stopnji seznanjanja z možno izbiro univerz v izbrani državi oziroma okolju. Tudi na drugi stopnji vam še ni treba dokončno vedeti, kam želite dokončno na študij, toda uvodni razmislek vam bo gotovo pomagal pri odločitvi o tem, kakšne vrste in čigave univerze boste iskali in raziskovali.