četrtek, 16. november 2006
Matej Accetto, 11/16/2006 10:20:00 dop. (trajna stran objave)Od angleških lordov do mehiških žepkov
Ob razmahu druge najbolj popularne zunaj-evropske etnične kuhinje v Sloveniji tudi bralcem Konteksta najbrž ne pusti spati vprašanje, ali je burrito sendvič. Odgovor je pred dnevi podal sodnik iz malega mesteca Worcester v bližini Bostona in se glasi: ne. Burrito, mehiška jed, pri kateri se iz pšenične moke pripravljena tortilla napolni z izbranimi vrstami mesa, rižem, fižolom in raznimi omakami, ni sendvič.
Več o tej dolgo pričakovani sodbi si lahko preberete v članku med novicami Yahooja (via GeekPress). Očitno je bilo vprašanje pomembno, ker je neka pekarna želela s takšno označbo preprečiti, da bi se v njenem nakupovalnem središču odprla neka mehiška restavracija. Pekarna si je ob najemu prostorov izposlovala pogodbeno klavzulo, po kateri lastnik nakupovalnega središča ne sme skleniti najemne pogodbe s še kakšno prodajalno sendvičev.
Razlika je seveda v tem, da si je Lord Sandwich sendvič zamislil kot jed, ki se vtakne med dva kosa kruha, burrito pa se v tem pogledu zanaša le na eno samo tortillo. Čeprav se je sodnik pri svoji razsodbi zanašal predvsem na slovarsko definicijo, pa bi se lahko v večji meri naslonil tudi na etimološko ustreznost kulinarične presoje svojega mesta, saj je ameriški Worcester gotovo poimenovan po angleškem kraju, kjer se je rodila znamenita anglosaška omaka.
Vsekakor nas sodba po svojem pretanjenem gurmanskem občutku takoj spomni na francoske argumente v zadevi pred Sodiščem ES o tem, ali lahko Francija za konjak predpiše nižjo stopnjo obdavčitve kot za viski. Če si zadeve še niste prebrali in o njej tehtno razmislili, si prav tako zasluži vašo pozornost.
Zanimiv pa je tudi citat ene od izvedenskih prič mehiške restavracije, kuharja iz (ameriškega) Cambridgea, ki je baje dejal:
Več o tej dolgo pričakovani sodbi si lahko preberete v članku med novicami Yahooja (via GeekPress). Očitno je bilo vprašanje pomembno, ker je neka pekarna želela s takšno označbo preprečiti, da bi se v njenem nakupovalnem središču odprla neka mehiška restavracija. Pekarna si je ob najemu prostorov izposlovala pogodbeno klavzulo, po kateri lastnik nakupovalnega središča ne sme skleniti najemne pogodbe s še kakšno prodajalno sendvičev.
Razlika je seveda v tem, da si je Lord Sandwich sendvič zamislil kot jed, ki se vtakne med dva kosa kruha, burrito pa se v tem pogledu zanaša le na eno samo tortillo. Čeprav se je sodnik pri svoji razsodbi zanašal predvsem na slovarsko definicijo, pa bi se lahko v večji meri naslonil tudi na etimološko ustreznost kulinarične presoje svojega mesta, saj je ameriški Worcester gotovo poimenovan po angleškem kraju, kjer se je rodila znamenita anglosaška omaka.
Vsekakor nas sodba po svojem pretanjenem gurmanskem občutku takoj spomni na francoske argumente v zadevi pred Sodiščem ES o tem, ali lahko Francija za konjak predpiše nižjo stopnjo obdavčitve kot za viski. Če si zadeve še niste prebrali in o njej tehtno razmislili, si prav tako zasluži vašo pozornost.
Zanimiv pa je tudi citat ene od izvedenskih prič mehiške restavracije, kuharja iz (ameriškega) Cambridgea, ki je baje dejal:
Ne poznam niti enega kuharja ali kulinaričnega zgodovinarja, ki bi burritu rekel sendvič. Prav res, ideja bi se zdela absurdna vsakemu verodostojnemu kuharju ali kulinaričnemu zgodovinarju.Sodbo sta baje navdušeno sprejeli tudi ljubljanski prehrambeni podjetji Harambaša in Deset v pol, ki sta se v istem nakupovalnem središču namenili odpreti prodajalno desetih čevapčičev v polovici lepinje. Njuna edina preostala skrb je pogodbeno določilo, ki si ga je ob najemu izposlovalo podjetje Dönerkebab USA - da v to nakupovalno središče ne bodo pripustili še ene prodajalne jedi z mletim mesom...
Za posredovanje objave prijatelju --> 
