četrtek, 8. februar 2007

Matej Accetto, 2/08/2007 04:30:00 pop. (trajna stran objave)

Naključne misli o(b) kulturnem prazniku

1. Kaj privede do tega, da nekateri jeziki za isto stvar razvijejo besedo beton (fr. béton iz nlat. bitumen: zemeljska smola), drugi pa concrete (prek concretus iz lat. concrescere: zrasti skupaj)? Je to povezano z razlikovanjem med kontinentalnim poudarjanjem materialnega in anglosaškim poudarjanjem procesnega?

2. Lepo, nujno in samoumevno, da Slovenci svoji kulturi podarimo praznik, ob katerem počastimo tudi raznorodne kulturnike. Malo manj lepo, nujno in samoumevno, da v obrazložitvi podelitve velike Prešernove nagrade mrgoli tujk oziroma vsaj deloma povsem nepotrebnih artificielnih fraz. Upam, da so vsaj vse prišle iz srca in ne iz želje po navideznem plemenitenju nagrade, nagrajenčevih dosežkov ali, kar bi bilo še najslabše, same obrazložitve.

3. Če bomo spet imeli kviz Lepo je biti milijonar, bo še vedno moč prislužiti milijon? Je sploh moč imeti kviz s takim imenom, če glavna nagrada ni milijon? (Ugibam, da se je ta pomislek ljudem pojavil že zdavnaj in da bomo kmalu dobili presenetljiv empiričen odgovor.)

4. Kdo še piše in bere pesmi? Kot se je izkazalo na zadnjem srečanju krožka Literatura in pravo, tudi študenti prava! Deležni smo bili celo deklamacije celotnega Krsta pri Savici. Jaz sam pa vam tu ponujam le znani haiku izpod peres Matsua Basha in prevajalca Marta Ogna:
Poletne trave:
bojevnikov pogumnih
sanj edina sled.
Lepo praznujte (tudi če "danes" ni več praznik).

Komentarji:

Pozdravljeni,

Bom od štirih točk izbrala samo tretjo. Pa še tule odgovor ni moja zasluga, temveč gre hvala wikipediji, ki (vsaj na dan 12.2.2007 ob 15.30) znova pozna vse odgovore.
Pri nas bo nagrada 100.000 evrov, ime oddaje pa zgolj in samo Milijonar.

Kaj to pomeni? No, med državami, ki so nacionalne valute zamenjale za evro, nismo osamljeni, čeprav
lahko o milijonih, in to "samo" o enem milijonu evrov, če smo natančni, sanjajo avstrijci, belgijci, francozi, finci, irci, italijani, nemci, nizozemci in španci.
Državi, v katerih bi ime oddaje lahko povzročalo težave, sta grčija in potugalska, tam se lahko tekmovalci nadejajo 250.000 evrov. Pa se z imenom niso obremenjevali preveč, saj je ostalo enako.
No, na slabšem od nas so med državljani evroobmočja tudi luksemburžani, ki oddaje sploh nimajo.

Kje smo torej mi? Ali nižji najvišji dobitek kaže na kaj globljega? In ali ne-sprememba imena kaže na naše zanikanje? :)

Sicer pa še o imenu ... prav zabavno je prebirati variante, ki so jih izbrali posamezni ustvarjalci držav. Poleg suhoparnih prevodov, bolj ali manj pomenljivih naslovov z milijoni (rahlo pretirani indonezijski "3 Billion Super Billionaire"?) so namreč nekateri tudi bolj nazorni in ... zabavni. Sama se ne morem odločiti, ali mi je ljubši bolgarski "Postani bogat" ali preprost gruzijski "Kdo hoče 20.000" ali mogoče zgodnje-ruski "Oh, srečen človek". No, pa tudi armenci niso čisto mimo udarili, pri njih ima tekmovalec "Zadnjo besedo".

LP
Mojca

 


Dodaj komentar



<< Na glavno stran

This page is powered by Blogger. Isn't yours?