petek, 8. december 2006

Matej Accetto, 12/08/2006 12:30:00 pop. (trajna stran objave)

O študentskih praksah oziroma stažiranju

V komentarju predzadnje objave je Jaka C. objavil zanimiv in dobrodošel zapis, ki si zasluži pozornost. Takole pravi:
Na internetni strani Pravne fakultete Lj sem našel link na razpis za MOŽNOST ŠTUDENTSKE PRAKSE. In sicer: "Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije bo v času predsedovanja Evropski uniji ponudilo študentom prava in mednarodnih odnosov možnost študentskega dela oziroma stažiranja v diplomatskih in konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini... Pogoj za izbor je, da imajo kandidati ves čas opravljanja prakse oziroma stažiranja študentski status in aktivno govorijo dva tuja jezika, od katerih je eden angleški..."
Delo je seveda tudi plačano in izjemno zanimivo.

Zelo sporno pa se mi zdi, da se takšno delo ponuja študentom v okviru študentskega dela, sploh v kolikor je takšno delo zamišljeno za relativno daljši čas (v razpisu ni zapisa o trajanju dela). Tovrstni razpisi države so po mojem mnenju jasna kršitev pravil delovnega prava.
Kolikor Jaka v tem komentarju predstavlja splošnejše stališče do (zlo)rabe študentskega dela, se z njim povsem strinjam, le v konkretnem primeru nisem prepričan, da gre za takšno zlorabo. Res pa je, da nisem strokovnjak za delovno pravo in lahko dam zgolj svoj "laičen" odziv.

Tudi meni nikakor ni všeč zaposlovalna praksa, ki namesto redne zaposlitve možnosti študentskega dela in pogodb za določen čas uporablja za izogibanje obveznostim delodajalcev iz naslova delovnega in socialnega prava. Tega je veliko preveč in takšna praksa škodi predvsem tistim, ki so že po izhodišču najšibkejši člen v verigi trga dela. Če ali ko se tega poslužujejo tudi državne ali javne institucije, je vse skupaj še toliko bolj obsojanja vredno.

Res pa je tudi, da so prakse te vrste po celem svetu zelo običajna stvar in so po naravi dela idealne vrste za stažiranje študentov ali mladih diplomantov. V tem primeru (tukaj je konkretno vabilo) gre gotovo za nekaj mesečno oziroma največ polletno stažiranje - to se da sklepati že iz namena in zapisa, da bo MZZ takšno možnost ponudilo "v času predsedovanja Evropski uniji". Da gre za vrsto dela oziroma vajeništvo, ki bo sprejemljivo zgolj za mlade ljudi, si predstavljam tudi po njegovi vsebini. Obenem gre očitno za staž, kjer so za stažista bolj pomembne izkušnje kot pa zaslužek: s 500 evri na mesec (če sploh, glede na nejasnost pripisa o zdravstvenem zavarovanju in prevozu na delo) bo denimo mlad človek v New Yorku bolj preživel kot pa živel in se verjetno s prakse vrnil finančno slabotnejši; zato pa poln takšnih ali drugačnih izkušenj, z bogatejšim življenjepisom in kakšno vezjo za prihodnje iskanje zaposlitve.

Pri razpisu nas lahko na moralni ravni verjetno zmoti le to, da je status študenta formalni pogoj za prijavo, ne morejo pa se nanj denimo prijaviti mladi diplomanti ali tisti, ki iz drugih razlogov ne bodo imeli ves čas prakse študentskega statusa. Kolikor je razlog za to v denarju - pri čemer si sam ne predstavljam, kako občutna bi bila razlika v primeru staža mladih diplomantov, kakršnega sem denimo sam opravljal na Sodišču ES v Luksemburgu - gre res za delno sporno ravnanje, a bi ga bilo v danih razmerah verjetno moč utemeljevati z nacionalnim interesom ob finančno obremenjenem projektu predsedovanja.

Tako se mi zdi škoda predvsem to, da možnosti za staž ne bo dobil širši krog mladih pravnikov in študentov. Tistim, ki to možnost imate, pa jo priporočam in vam želim, da jo boste čim bolje izkoristili. Če bi bil sam v četrtem letniku, bi me prav zamikala.

Jaki pa hvala za komentar in spodbuda za pisanje novih - lahko že k tej objavi, če bi želeli dodati še kaj.

Komentarji:

islim, da je kolegica Mojca v svojem komentarju zadela "žebljico na glavico". Polletna ali daljša "praksa" po mojem skromnem mnenju težko zadosti črki zakona, ki v 216.členu ZDR pravi:"... in študentje, lahko opravljajo začasno ali občasno delo tudi na podlagi napotnice pooblaščene organizacije..., v skladu s predpisi s področja zaposlovanja. Kot začasno ali občasno delo v skladu s prejšnjim odstavkom lahko dijak ali študent opravlja tudi delo na delovnem mestu pri posameznemu delodajalcu, vendar najdalj 90 dni brez prekinitve v posameznem koledarskem letu.". Strinjam se, da morda ni nič narobe s tem, da takšno delo lahko opravljaju TUDI študentje, nikakor pa ni prav, da ga lahko opravljajo IZKLJUČNO študentje. Argumet varčevanja države zaradi velikih stroškov predsedovanja pa ne sme in ne more zdržati. V nasprotnem primeru ima vsak delodajalec dober razlog, da ne izpolnjuje socialne in delovne zakonodaje v RS, saj je vsak delodajalec v neki meri primoran varčevati pri stroških (Npr. ZGD upravi družbe nalaga, da mora ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Argument, da je to delo slabo plačano (500 evrov), po mojem mnneju samo delno vzdrži, saj tudi plače pravnikov pripravnikov (torej že diplomantov)v RS niso dosti višje. Povsem drug problem pa predstavlja delovanje države kot "vzornika" za ostale delodajalce. Trenutna politika na eni strani skuša odpraviti trenutno ureditev študentskega dela (s čimer se osebno sicer zelo zelo strinjam), po drugi strani pa so sami največji kršitelji ureditve študentskega dela.
Kolegica Mojca je tudi pravilno opisala delovanje Komisije za študentske zadeve, pri tem pa se je nekoliko nerodno izrazila, ko je krivdo za nepodaljševanje statusa prenesela na Komisijo. Komisija namreč ob upoštevanju Statuta Uni v LJ tega ne more storiti, saj ji statut jasno veleva, da lahko študentu podaljša abs.staž samo v primeru, če gre za daljšo bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih prireditvah ipd. Komisija do neke mere krši Statut že s tem, da podaljšuje abs. staž študentom, ki so v okviru študija semester ali dva preživeli na Erasmus izmenjavah. Vsekakor pa se strinjam z Mojco, ko pravi, da je to lahko zelo problematično. Verjetno bi bilo zato zelo dobro, da bi na Univerzi začeli razmišljati o spremembi statuta in bi namesto klavzule, ki so jo izsilili študentski funkcionarji (podaljša se status študentom, ki so aktivno delovali v organih Uni. Lj - zadostuje, da si npr. član študentskega sveta ali kakšne komisije ipd.), razmislili o možnosti podaljšanja študentskega statusa zaradi študentskih izmenjav ipd.

lp

 


Zelo dobro povedano in trdni argumenti.

Pa hvala Jaki za potrditev občutka, ki sem ga imel ob branju Statuta - da so študentski funkcionarji morda prav z uspešnim trženjem svoje podpore izsilili možnost za podaljševanje študentskega statusa ali izjemen vpis v višji letnik za tiste študente, ki aktivno delujejo v organih univerze. (Pri čemer ne vem, kako sploh pride do razlikovanja med aktivnim in neaktivnim delovanjem v teh organih.)

 


Dodaj komentar



<< Na glavno stran

This page is powered by Blogger. Isn't yours?