torek, 07. november 2006

Matjaž Ambrož, 11/07/2006 05:32:00 pop. (trajna stran objave)

Kaj vam pomeni knjiga?

Lepo pozdravljeni!

Rad bi načel debato na temo "Kaj nam pomeni knjiga?" Teden knjige je sicer že mimo, zato tema ni preveč aktualna, je pa vendarle po svoje "večna". Ko sem sam zadnjič razmišljal o svojem odnosu do knjig, sem si pribeležil naslednje vrstice.

Človek, ki se je izselil iz stanovanja, kjer zdaj prebivam jaz, je za sabo pustil nekaj knjig. Še iz male šole se spomnim, da je knjige treba spoštovati, zato jih nisem zavrgel, temveč sem jih otrl s krpo, malce potežkal in jih zložil na polico. Kako prav sem ravnal, da sem jih shranil!

Zgodilo se je, da sem bil v zagati. Vabljen sem bil k znancu, ki je obhajal neki jubilej, bilo je že pozno, darila pa nisem imel pri roki. Vzel sem s police eno izmed knjig, ki sem jih dobil kot pritiklino stanovanja, in jo zavil v stanjol papir. Prijatelj je bil vesel. Šlo je za delo: "Elvis - kralj rokenrola". Vprašal me je sicer, kako to, da sem mu podaril ravno drugi del. Nekoliko v zadregi sem se izgovoril, da zato, da bo toliko bolj težko čakal naslednje leto, ko mu podarim prvega.

Ena od lastnosti človeka je, da ponavlja dobre prakse. Tako sem ravnal tudi jaz, ko sem, kadar je bilo treba koga obdariti, segel na polico in zavil kakšno izmed knjig, do katerih sem prišel po srečnem naključju in brez odplatka. Knjiga je navsezadnje lepo darilo!

Enkrat pa mi je telefoniral nekdanji sošolec Smilijan. Prosil me je, če mu lahko pomagam iz težav. Vabljen je bil na rojstni dan k dekletu, ob misli na katero mu je srce igralo. Ona je bila do njega bolj hladna, a upal je, da je to zgolj prehodnega značaja. Problem je bil v tem, da je bilo že pozno, on pa ni imel darila. Rekel sem mu, naj pride, da bova skupaj že kaj našla. Rekel je, da sem pravi tovariš, kajti šele v stiski spoznaš, kdo ti zares stoji ob strani. Po tehtnem premisleku sem izbral knjigo "Dobrote iz medu", ker jo je bilo mogoče odlično kombinirati z dodatnim darilom - še nedotaknjenim kozarcem medu, ki sem ga oni dan kupil v samopostrežni. Kot posvetilo je Smilijan napisal: "Knjiga medenih dobrot naj bo vzpodbuda, da me povabiš na sladke medenjake s strani 247. Tvoj Smilijan."

Darilo je bilo bomba. Že ob izročitvi je dekle presenečenemu sošolcu padlo v objem in ga vroče poljubilo. Povedala mu je, da ne bi mogel bolj zadeti. Njen oče da je namreč amaterski čebelar, tako je bila že od otroštva v stiku z medom.

Toda z vabilom na sladke medenjake dolgo ni bilo nič. Nekega dne pa je vendarle prišlo. Dekle je Smilijanu razložilo, da je medenjake spekla že dvakrat, a da se ji niso nikoli zdeli dovolj dobri, da bi ga povabila. V tretje so bili izvrstni in postala sta imeniten par. Smilijan zdaj občasno pomaga bodočemu tastu, saj je mož prepričan da "fanta veselijo čebelarska opravila".

Nekega dne sem opazil, da zaloga knjig na polici opazno kopni. Veliko ljudi sem osrečil, zbirka pa se je s tem precej zredčila. Med posameznimi preostalimi primerki so zevale velike škrbine. Ugotovil sem, da sem naredil veliko dobrega, vendar pa da se moram zdaj ustaviti in osrečiti še sebe. Tako sem preostanek knjig podaril - sebi. Ob dolgih večerih pijem čaj in jih listam. Preštudiral sem že zajeten šahovski priročnik, prebral nekaj kriminalk, se posebej skrbno posvetil knjigi Draga Ulage "Telesna vzgoja, šport, rekreacija". Trenutno berem "Življenje v dvoje" Marijana in Tee Košiček. V knjigah je veliko znanja, zato jih nikar ne zavrzimo! S knjigo je življenje bogatejše.

Komentarji:

En najboljših člankov slovenske blogosfere- res si lepo tole napisal. Sama sem precej obsedena s knjigami, čeprav ne maram postmodernističnih best seller variant in se mi tudi zdi budalarija, da si 80procentov folka zada za enega od življenjskih ciljev izdati knjigo...ki jo po tem po možnosti nihče ne nabavi. Sem pa navdušena nad pravimi pisatelji in izvirnimi vsebinami in se strinjam, da zna biti prav knjiga najbolj izpolnjujoče darilo. A si slučajno dve leti nazaj opazil na Festivalu pomladi v Lj. knjižnjico na prostem? Fenomenalna ideja...no ja, malce jo je dež skazil- sama sem pred njim uspela rešit par knjig, ki sem jih nadgradila v intertekstualne, in še čakajo na to, da jih nekoč nekomu podarim v dar...
lp*

 


Super popestritev konteksta!

Sam za knjige, ki me zanimajo nikoli nimam denarja, zato pa sem včlanjen v treh knjižnicah. Velikokrat grem do police z že prebrano knjigo, ki mi je bila in še vedno je všeč in jo samo malo polistam in takrat imam občutek kot da bi povprašal starega prijatelja kako se drži... Včasih še popravim oz. postavim nazaj na mesto knjigo ali knjige, ki jih gimnazijci razmečejo po policah, ker nočem, da se "moja" knjiga nahaja v neugledni okolici. Tako da moram priznati, da gojim kult knjige tudi v smislu knjige kot predmeta in ne samo knjige kot medija (ta mi je namreč izmed vseh oblik še vedno najbolj pri srcu).

 


Krasen prispevek!:)

 


Lep pozdrav!!

Se strinjam s predhodniki: vse pohvale za napisano. Prav iz srca pa sem se nasmejala zgodbici prijatelja Smiljana. :) Lahko je drugim fantom za zgled.

Komaj čakam na nov prispevek.

lp, Urša

 


ambrož, tale prigoda kar kliče po uglasbljenju s strani znanega ansambla... ;)

 


Članek je dober!
Knjige so moje življenje naredile bogato in srečno.
Berem pa vsaj tri naenkrat in zelo uživam

 


Matjaž, bravo!

Zakaj je, to kar je, in ne raje nič, je dokazalo, da to mora biti in se ponavljati ter humor, ki je, je izjemen.

 


Hvala vsem "ljubiteljem knjige" za komentarje in vzpodbudne besede. Sklep: z veseljem lahko ugotovimo, da nas je kar nekaj, ki nas druži ljubezen do knjige.
Ambrož
p.s. Smilijan se pridrožuje sklepu.

 


To, da s svoj komentar podajam en teden za objavo bloga(kar je sicer v nasprotju s samo idejo blogov in bloggarjev), bom opravičla s tem, da gre za "večno temo". Tako kot vsi ostali, sem tudi sama navdušena nad prispevkom, in sicer nad idejo, zgodbico ter slgom! Z vsem, skratka!
Moram reči, da pogosto zidem v knjigarno, kjer se le redko uspem upreti nakupu kake listnate lepotice. Pri tem me muči le, katero knjigo naj tisti dan izberem. Starši so me namreč naučili, da denar za knjigo ni nikoli vržen stran. Iz tega razloga jemljem nakupe knjig kot dobro naložbo. Priznam, da se mi je do sedaj še vsak nakup obrestoval. Ali sem z njim obogatila svojo knjižno polico ali razveselila koga drugega. Vendar pa so me starši pozabili naučiti bistvene stvari,in sicer, da je knjigo, ki jo podarjaš, potrebno VEDNO opremiti s posvetilom (tako kot je to storil Smiljan), saj ji s tem dodaš še delček svoje duše. Prav tako pa poskrbiš, da se vsak, ki vzame tisto knjigo v roke, zave komu, od koga, morda tudi za katero priložnost, je bila knjiga skrbno izbrana in podarjena. Spomin ostane ne le obdarjencu, temveč tudi naslednjim generacijam, ki morebiti obdarjenca sploh niso imeli priložnosti spoznati. Vendar pa iz posvetila lahko razberejo odnos, ki ga je vezal z darovalcem, kot tudi odnos, ki ga je imel do knjig. Na ta način pravzaprav omogočimo, da nas naslednje generacije na nek način spoznajo. Saj veste, na koncu zmeraj ostane le še spomin...

Pa čim več tako odličnih prispevkov, Matjaž!

Mija

 


Dodaj komentar



<< Na glavno stran

This page is powered by Blogger. Isn't yours?