ponedeljek, 02. oktober 2006

Katja Šugman, 10/02/2006 04:09:00 pop. (trajna stran objave)

prva angleška obsodba po delni odpravi "double jeopardy" pravila

V zadnjih petih letih smo priča številnim izjemam, popravkih, omejitvam in celo odpravi nekaterih kazensko pravnih pravil ali načel, ki so zadnja desetletja ali celo stoletja veljala za temeljna. Brez njih si poštenega kazenskega postopka nismi mogli predstavljati.

Udejanjenje ene od takih 'izjem' tj. prepoved 'double jeopardy' je pred kratkim dočakalo v Angliji svoj prvi sodni epilog. Za nepravnike - 'double jeopardy' je pravilo, ki prepoveduje ponovno sojenje o isti stvari, če je oseba za to, isto dejanje (vprašanje, kaj je to isto dejanje, tukaj puščamo ob strani) že bila obsojena ali oproščena. V evropskih kontinentalnih različicah ga poznamo pod imeni ne bis in idem ali autrefois acquit; zgodovinsko pa izvira iz rimskega prava.

To pravilo je prvič (po dolgih stoletjih) doživelo revizijo leta 1996 v Criminal Procedure and Investigations Act, vendar pa nikoli ni prišlo do sojenja na podlagi nove ureditve. Leta 2001 je angleška Komisija za pravo (Law Commission) na podlagi t. i. Macpherson Report predlagala, da naj se to pravilo odpravi v primerih kaznivega dejanja umora, kadar se pojavijo "fresh and viable" dokazi. Leta 2003 so tako Angleži res sprejeli Criminal Justice Act, ki je začel veljati aprila 2005. Osnovno idejo Law Commission so razširili (kot je danes povsod v modi, čim se pojavi kakšna izjema) na kar 30 kaznivih dejanj. Nov postopek se lahko začne, če tožilec predloži 'nove in prepričljive dokaze' ('new and compelling evidence'), ki jih mora potrditi tudi pritožbeno sodišče (Court of Appeals), preden odobrijo novo sojenje. William Dunlop je na zloglasni dan - 11. 9. 2006 postal prvi, ki je bil po dveh primerih neuspešnega sojenja (končalo se je dvakrat z neodočeno poroto, čemur je sledila oprostilna sodba, nazadnje leta 1991) obsojen za kaznivo dejanje umora.

Ironija je ravno v tem, da je do izjeme prišlo v common law sistemu, ki je bilo vzor za kazensko pravne varovalke skozi celotno mračno zgodovino kontinentalnega inkvizitornega postopka. Prav oni se zdaj vračajo na staro inkvizitorno stanje obstoja sodne odločitve, s katero je bila oseba 'odpuščena od sojenja' (absolutio ab instatia), če pa so se zbrali novi dokazi, pa so lahko človeka kadarkoli poklicali nazaj pred sodišče...

Resnim razpravam o odpravi prepovedi mučenja v kazenskem postopku se torej pridružujejo 'padci' drugih stoletnih varoval...

Komentarji:

Od Američanov bi to že čakala, za Britance pa je pa to res nizek udarec ...

 


Se popolnoma strinjam. Ravno zato pa se zdi, da se zadeve še zdaleč ne bodo ustavile v ZDA. In čim nekdo nekaj takega naredi v eni od evropskih držav, začnejo dobivati ideje še v drugih...

 


čeprav okvirno razumem zakaj so tovrstna varovala potrebna, me vseeno zanimajo vaši argumenti proti njihovemu (oz konkretno temu) prilagajanju. Čisto na prvi razmislek, bi se meni(ki imam za seboj natančno 1 predavanje iz KPP) ter gotovo tudi marsikateremu nepravniku zdelo logično, da se v primeru, ko se pojavijo "novi in prepričljivi dokazi" sojenje obnovi.Včasih najbrž navkljub popolnoma pravilnemu postopanju vseh vpletenih strank, uporabi vseh razpoložljivih instrumentov, največjemu naporu pri zbiranju dokazov ipd. ni moč izvedeti vseh dejstev.
Zelo bi bil vesel kakršnihkoli komentarjev.

lp

 


moje na hitro in skromno mnenje ZAKAJ ZA ne bis in idem? preprosto zato, ker:
- je v prid pravni varnosti
- ker ima država na voljo dovolj močan instrument (državno tožilstvo in policijo), da se z njim potrudi, da zadevo preišče, jo razišče in ko meni, da je količina in KAKOVOST dokazov dovoljšna, da bo sodišče pritrdilo, da zbrano gradivo zadošča določeni verjetnosti, da je posameznik izvršil kd, uvede preiskavo in s tem omogoči PRECEJŠNJE poseganje v ČPS
- ravno zaradi možnosti poseganja v ČPS kaz. postopek ne bi smel in ne sme trajati neomejeno dolgo
- ker v kolikor začnemo z nekimi izjemami (kljub siceršnjemu stališču, da jih je potrebno razlagati ozko) se slej ko prej zgodi, da bomo kmalu na tem, da bodo izjeme preplavile ureditev (je morda že ne-zkp???) in ker že sedanja ureditev omogoča, pod določenimi pogoji, tako imenovano nepravo obnovo

čist na hitro :D

 


seveda se strinjam z zgoraj navedenimi argumenti, še posebaj to, da gre za poseganje v ČPS posameznika.Bilo bi nehumano da bi moral nekdo, ki je bil pravnomočno spoznan za nedolžnega potem še celo življenje v strahu, da morda nekega dne odkrijejo dodatne dokaze in ga ponovno obtožijo.Vendar pa bi bil vreden razmislek v smeri, da bi se Ne bis in idem odpravil/omejil za posebaj težka KD, kot je seveda umor, ali pa v ZDA za na smrt obsojene.

 


No, najbrž ne gre pričakovat, da se bodo ponovljeni postopki pojavljali v primeru kraje lizik ali razžalitve (ali pač - nikoli se ne ve). Po mojem se debata tako ali drugače osredotoča na težke primere (tudi pri Dunlopu je šlo za umor).
Kar se omejitev tiče ... za ameriški sistem lahko nekaj osnovnih najdeš že na wikipedii pod geslom double jeopardy, najbrž pa bi bilo smiselno pojasnit, da double jeopardy (in ne bis in idem) velja le za državo in ne za obsojenca. (Tudi) na smrt obsojeni lahko vedno (no, v predpisanih primerih :)) skuša dokazat svojo nedolžnost - pri nas glej 410. člen ZKP.
Argumentov za ne bis in idem pa je malo morje ... od tega, da ima država dovolj moči, da v prvo doseže obsodbo, do bojazni, da bi bili postopki v prvo zaradi možnosti ponovitve manj temeljiti, do damoklejevega meča nad oproščenimi (tako tistimi, ki so v resnici krivi, kot tistimi, ki so nedolžni), ki bi jim neprenehoma grozil nov postopek ... pa smo pri ČP. Sem pa zasledila še en argument, tokrat s strani žrtev oz. njihovih družin, ki jih predvsem ameriški sistem po mojem prevečkrat izpostavlja na najbolj neprimernih mestih, možnost ponavljanja zanje predstavlja oviro pred "moving on", torej pred procesom prebolevanja.

 


Ko sem po nekaj dneh brez interneta pogledala na naš "kontekst", me je zelo prijetno presenetilo, da je bilo toliko komentarjev na double jeopardy prispevek. Še bolj pa me je razveselilo, ko sem jih prebrala - tako vprašanja kot odgovori so namreč odlični.

Vsakic znova mi je izziv, ko moram odgovoriti na včasih zelo preprosta, ampak vseeno zelo težavna vprašanja, ki se nanašajo na kazensko pravo in ki so postavljena s strani pravnih laikov (se opravičujem piscu prvega komentarja; zanj ali zanjo to seveda velja v odnosu do kazenskega prava). Ko razmišljam o odgovorih, se največ naučim o logiki kazenskega sistema, sploh če poskušam to razložiti tako, da se ne skrivam za avtoriteto pravnih konstruktov, ampak z jezikom in logiko, ki naj bi jo razumel čisto vsak. Ravno zato me tako veseli, da ste napisali jasne in jedernate odgovore. Nimam več kaj dodati.
Če koga še bolj zanima delni zgodovinski odgovor zakaj, naj vzame v roke kakšno knjigo o inkvizitornem postopku (npr. Bayerjev Ugovor s Đavlom). Tam dejstva govorijo sama zase.

No, na predavanja pa ste vseeno se vabljeni.

 


Najlepsa hvala za prispevek o "double jeopardy". Vendar se zal ne morem v nicemer strinjati z mnenji v postu. Zadeva Dunlop in angleska reforma prepovedi ponovnega sojenja v isti zadevi sta zal predstavljeni neobjektivno in povrsno. Moj odgovor je dostopen na nasem blogu Globalawandpolitics.org. Pa lep pozdrav. Jernej

 


Zanimiva razprava, težko bi se postavil na eno ali drugo stališče. Sem pa mnenja, da mora biti načelo pravne varnosti kot eden temeljev kazenskega prava v ravnotežju z drugim pomembnim načelom pravičnosti, ki ga je gotovo težje formalno zasledovati, vendar pa se ga pogosto (ravno zaradi tega?) zanemarja v primerjavi s prvim. Kje postaviti mejo - pričujoča dilema ni niti nova niti bliže končnemu odgovoru, pa vendar je treba upoštevati več zornih kotov.

 


Moram se strinjati s tem, da je najbrž zaradi varovalk v sistemu občasno načelo pravičnosti nekoliko zapostavljeno. Vendar si hkrati zelo težko predstavljam sistem brez takšnih varovalk. Konec koncev je ena izmed prvih stvari, ki te jih naučijo na pravu, da je bolje oprostiti 10 krivih, kot pa obsoditi 1 nedolžnega. Mnogi instituti kazenskega procesa ovirajo iskanje resnice, npr. ekskluzija dokazov, pa se kljub temu smatrajo kot pozitivna pridobitev - državo kot neprimerno močnejšo stranko je na nek način potrebno "krotiti". Sicer pa je, zanimivo, tudi pri ekskluziji precej izjem ravno v common law sistemu.

 


Dodaj komentar



<< Na glavno stran

This page is powered by Blogger. Isn't yours?