četrtek, 05. oktober 2006

Saša Zagorc, 10/05/2006 05:38:00 pop. (trajna stran objave)

O sodnikih VS - tretjič

Ne želim biti zgolj advocatus diaboli, saj se moje mnenje o izražanju podpore kandidatom na volitvah pokriva s stališči, da dober sodnik pač ne bo javno izražal podpore določenemu kandidatu v okviru kandidacijskega postopka na volitvah. Vendarle, takšna dejanja štejem za stvar okusa in osebnih odločitev, ki z ničemer ne spreminjajo pravnega položaja sodnikov. V nadaljevanju bom poskusil prikazati, zakaj ne zdržijo stališča prof. Bavcona o krnitvi ugleda sodniške funkcije v tem oziru.

Ustava RS glede nezdružljivosti sodniške funkcije pravi, da se tudi sodnik lahko politično združuje, vendar ne more postati član vodstvenih organov politične stranke. V nekaterih tujih ureditvah je sodnikom onemogočeno tudi članstvo v političnih strankah. Tako je v RS tudi sodnikom v veliki meri omogočeno politično udejstvovanje, pri čemer nenapisane uzance pravijo, da naj bo takšno ravnanje čim manj opazno. Sodnik se namreč mora vesti tako, da varuje ugled sodniške funkcije.

Dajanje podpore kandidatom na volitvah je ena od oblik aktivne volilne pravice. To velja tako za formalne oblike izkazovanja podpore, s čimer želijo volivci omogočiti kandidatu, da izpolni pogoje za zakonito kandidaturo, kot tudi neformalne oblike, kjer volivci izrazijo svoje politično prepričanje. To velja v skladu z načelom splošne volilne pravice tudi za sodnike. Ker pa imajo sodniki zaradi zagotovljenih oblik sodnega varstva volilne pravice določene pristojnosti v volilnem procesu, bi bilo smiselno, vendar ne zapovedano, da se že iz tega razloga vzdržijo javnega izražanja podpore določenim kandidatom.

Zato je potrebno zavreči stališča prof. Bavcona kot pretirano bojazljiva za ugled sodniške funkcije. Mimogrede, primer Langoborger je v našem primeru neuporaben, ker se nanaša na vprašanje imenovanja posebnih sodnikov, ne pa na ravnanje sodnikov v času mandata. Kot drugo, zahteva po odstanitvi kakršnegakoli dvoma o nepristranosti je možna zgolj v konkretnem primeru, najprej mora biti kontroverza sploh vzpostavljena, šele potem je možno presojati, ali sodniku "srce bije za eno stran". Zato ne more izrečena podpora kandidaturi sama po sebi vzpostaviti dvoma o nepristranosti sodnika. To bi lahko bilo razvidno šele v primerih, ko bi pred te vrhovne sodnike prišla zadeva, ki bi se nanašala na sodno varstvo volilne pravice.

Toliko o ustavnopravnih razlogih. Za lažje razumevanje si lahko pomagamo tudi z argumentum ad absurdum. Kaj pa, če bi 5 sodnikov vrhovnega sodišča RS javno izrazilo podporo LGBT interesnim skupinam? Ker je bilo mnogo sporov glede "pivovarske vojne" tudi pred vrhovnim sodiščem, se lahko vprašamo, ali bi omajalo funkcijo sodnika, če bi javno izpostavil, da raje pije Zlatorog kot Union? Bi to pomenilo, da so vrhovni sodniki pristranski ali nepristranski?

Stališča prof. Bavcona so tako stroga, da bi dejansko onemogočila kateremukoli sodniku kakršnokoli politično udejstvovanje. To je seveda nesmiselno ob modernem razumevanju svobode mišljenja, svobode govora, svobodnega združevanja v politične stranke, itd. Vseeno pa štejem, da so opozorila, kot jih navaja spoštovani profesor, vselej vredna razmisleka in v nobenem primeru ne morejo škoditi, saj težijo k najbolj doslednemu spoštovanju temeljnih načel za sodnika.

Ob tem se želim še obregniti ob precej nedomišljeno določbo 40. člena zakona o sodniški službi o mirovanju sodniškega mandata, če sodnik nastopu eno od drugih, tudi političnih, funkcij. Ta določba je mnogo bolj ustavnopravno suspektna kot dejanja omenjenih vrhovnih sodnikov RS. Tako je možno, da se nekdo, ki je kot poslanec nepretrgoma štiri leta izražal svoja politična prepričanja ali sledil strankarskim odločitvam, vrne ponovno v sodniške vrste ne da potreboval ponovno preveritev, ali izpolnjuje pogoje za sodniško funkcijo. Tukaj je namreč dvom v neodvisnost sodnika zelo zaznaven.

Komentarji:

nevem če je ta pomislek pravilen, pa vendarle. ali ni mogoče, da je v takem primeru, ko se sodnik javno politično pozicionira, možnost, da je kršena pravica do naravnega (nepristranskega) sodnika?gotovo bi se našlo nekaj primerov, ko so sodišča odločila na podlagi političnih preferenc.pa tudi grožnje politike o podjarmljanju sodne veje (reforma plačne politike) pritiskajo na sodnike in jih omejujejo v njihovi svobodi.nič lažje kot, da se javno opredeliš za vladajočo politično elito in si tako zagotoviš miren obstoj.npr.primer Rupar je gotovo posledica tega sindroma. Sigurno bi se našel tudi kakšen hipotetičen primer ko bi se v dvorani znašla sodnik in stranka, oba javno politično pozicionirana (na nasprotnih polih), v nekem recimo zelo mejnem in pomembnem, pa recimo tudi žgočem primeru.dvomim da bi bila stranka tukaj popolnoma zadovoljna z varstvom svojih procesnih pravic.

 


Malo mimo teme, pa ne čisto: naša podjarmljena - ali kako že? - rtv že opozarja na politizacijo na samem vrhu: www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=121080. Pa se debata kar poveže z eno od prejšnjih - o (sicer še nedokazani) ideološki (ali svetovnonazorski) (ne)razcepljenosti ustavnega sodišča.

Sicer je pa po moje zagotavljanje "mirnega obstoja" s pomočjo opredeljevanja za vladajočo politično elito hudo kratkega značaja. Sodniški mandat je (zaenkrat še) trajen, poslanski (ali ministrski in podobno) pa (naj) ne (bi bil). Miren obstoj se lahko hitro sprevrže v boj za obstoj. :)
In primer Rupar se, če se prav spomnim, vleče še daleč iz časov, ko Ruparjeva stranka ni sodila med vladajočo elito. Tudi sicer se kakšnega blaznega sodelovanja med politiko in sodstvom ne spomnim (a priznavam, da je moj spomin bolj luknjičast kot ne - in, evo, že prvi primer na najvišji ravni - volilni sistem in gotovo je še kakšen), veliko bolj pa v oči bode ta "mačehovski" odnos do sodstva, ki je vsem nekako odveč. Včasih si človek želi, da bi bil del kakšne druge velike pravne družine. Ampak res samo včasih.

 


Aha, tule je link v treh delih (s presledki za zbrisat), ker se sicer ne pokaže cel:
http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=
rnews&op=sections&func=read&c_menu=
1&c_id=121080

 


Dodaj komentar



<< Na glavno stran

This page is powered by Blogger. Isn't yours?