petek, 02. junij 2006

Katja Šugman, 6/02/2006 12:56:00 pop. (trajna stran objave)

nevarna razmerja med kazenskim pravom in EU #8

Preden zaveževa to pentljo, Matej - nak, to seveda ne pomeni, da dokončno, popolnoma in popolno - naj si dovolim samo še en pomislek o kazenskem pravu in EU.

Prav imaš; Unija je zgolj orodje. Orodje pa lahko uporabljaš odlično ali zanič ali pač nekje vmes na tem kontinuumu. In ljudje funkcioniramo podobno, ne glede na to, ali delujemo na nacionalni ali nad-nacionalni ravni. Imamo takšne in drugačne interese, ki jih potem pretapljamo v različne načine delovanja; uporabljamo orodje, ki je na razpolago za dosego svojih ciljev.

Preden pa se posvetim zaključnemu (in izhodiščnemu) vprašanju - ali je kazensko pravo zadnji branik, nekaj v kar se Unija ne bi smela vtikati, naj nekoliko razložim še zadnjo lastnost, ki jo (poleg hitrosti, prestrašene reakcije na izjemne dogodke in nebrzdano širjenje pristojnosti) opažam pri ravnanju EU na kazenskem področju. To je uporaba t. i. "obvoznih poti" pri sprejemanju odločitev (najbrž podobno velja na vseh področjih, pri čemer pa jena področju kazenskega prava to morda bolj nevarno).

Na nacionalni ravni so stvari jasnejše, bolj pregledne, zato pa tudi toliko bolj vidne. Dovolite mi zato en značilen primer. To je sprejemanje novele ZKP-E, ki je bila sprejeta na podlagi izrazito garantistične odločbe Ustavnega sodišča U-I-92/96-27, s katero je sodišče ugotovilo, da je ZKP v neskladju z Ustavo, ker ni določal učinkovitega načina, da se sodnik ne bi seznanil z obvestili osumljenca, pridobljenimi v predkazenskem postopku. Zakonodajalec pa je na podlagi te odločbe sprejel rešitev, ki je položaj osumljenca še poslabšala. Razlog? Lobiranje, pritiski, politika? Tako kot vedno. Obvozna pot.

Drug primer, ki bo za naše razpravljanje še posebej poučen, saj vključuje "vlogo EU" pri spreminjanju slovenske zakonodaje in dobro ilustrira včerajšnjo razpravo o mentaliteti sklicevanja na (celo neobstoječe) standarde EU, ki imajo pol-božji status in, Matej, na tvoje opozarjanje v zadnjem pisanju na "izgovor, ki ga imajo nacionalne avtoritete".

Največkrat spremenjeni člen v slovenski kazenski zakonodaji je brez dvoma 156. člen ZKP, ki ureja nadzor nad finančnih prometom osumljencev (in drugih oseb). Nazadnje smo ga spremenili leta 2003 (že četrtič) ob sklicevanju na zahteve "Protokola h Konvenciji o pravni pomoči v kazenskih zadevah", ki naj bi zahteval uvedbo t. i. "monitoring order" in odpravo dokaznega standarda (prej so bili "utemeljeni razlogi za sum"). Pri tem pa navedeni Protokol zelo jasno predlaga, da naj se za navedena preiskovalna dejanja uporablja dokazni standard, ki se zahteva za hišno preiskavo! Po naši ureditvi so to, ironično, utemeljeni razlogi za sum, ki smo jih torej zaradi sklicevanja na Protokol odpravili.

Obvozna pot, ki jo uporablja EU pa je na primer prenos nekaterih kazenskopravnih pristojnosti v I. steber, kar se je zgodilo z odmevno "okoljsko" odločbo sodišča ES v zadevi, ki jo Matej, večkrat omenjaš. Vsi vemo, kakšne so politične prednosti dejstva, da je tudi kazensko-pravna problematika v I. stebru. Za sprejem odločitev ni potrebno soglasje in tudi kazenske zadeve se lahko zahteva harmonizacija in ne samo "medsebojno priznavanje" kot velja v III. stebru. Res pa je, da je tudi možnost sodne kontrole večja.

Drug primer obvozne poti je odločba v zadevi Pupino, ki prav tako (pustimo zdaj ob strani vrednostno sodbo, ki je z moje strani v tej konkretni zadevi sicer pozitivna), pravzaprav uvaja neke vrste direkten učinek Okvirnih sklepov, kar je prav tako v nasprotju z logiko III. stebra in narave Okvirnih sklepov.

Še bolj poučen primer, ki pa, priznam, bolj potrjuje tezo o vplivu izrednih dogodkov, kot pa to o obvoznih poteh, pa je vendar vreden omembe, je primer sprejemanja Okvirnega sklepa o zadrževanju telekomunikacijskih podatkov. Ta je bil na listi prioritet takoj po Londonskih napadih in britanski notranji minister Clark je podporo tem ukrepom podprl z zmagoslavnimi besedami: "Varnost mora imeti prednost pred pravicami." To, kar je posebej zanimivo je, da je bil podoben predlog mesec dni pred temi napadi pred poslanci Evropskega parlamenta. Ti so ga zavrnili in ga poslali nazaj v nadaljnjo razpravo, češ da za tak ukrep ni pravne podlage, ni v skladu z načelom sorazmernosti in je v nasprotju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Po napadih so ti ugovori potihnili.

Tako lahko najbrž brez večjih pomislekov pritrdimo enemu od komentatorjev (Douglas-Scott): "There is no single market in justice? The internal market in security is not being matched by one in freedom and justice - resulting in an unbalanced agenda which favours the free movement of investigation and prosecutions over the rights of suspects and defendants."

Oznake:


Komentarji:

Dodaj komentar



<< Na glavno stran

This page is powered by Blogger. Isn't yours?