sobota, 16. april 2005

Polona Picman Stefancic, 4/16/2005 06:03:00 pop. (trajna stran objave)

(Ne)moralnost davkov

Med javno izpostavljenimi temami v Sloveniji se v zadnjem času pojavlja vprašanje reforme davčnega sistema, zlasti uvedbe enotne davčne stopnje. Pri tem se seveda postavlja dilema, ali je takšen sistem primeren za Slovenijo in sprejemljiv za slovenske državljane. Ker gre po mojem mnenju za primarno vprašanje pravičnosti, vredno(s)tnega sistema družbe, in - nenazadnje - prava, naj mi bo dovoljen manjši skok na področje, ki - vsaj na prvi pogled - ni primarno v pristojnosti pravne stroke.

Morebiti najpomembnejše vprašanje obdavčitve za neekonomsko stroko je moralni aspekt davkov. Ali gre pri davkih za takorekoč "državno sponzorirano krajo", pri kateri državni sistem uporablja vse svoje vzvode prisile za prilastitev zasebne lastnine, ali pa je pravilnejši pogled na obdavčitev kot nujno zlo, ki prinaša družbi kot celoti enostavno preverljive neto koristi?

Vprašanje moralnosti obdavčitve je bilo v preteklosti morda najbolj izpostavljeno v obdobju ameriške revolucije, ki je potekala pod sloganom "Nobene obdavčitve brez predstavništva" ("No taxation without representation"). Ameriški državljani (pri tem si seveda ne smemo delati utvare, da je šlo za kaj več kot peščico predstavnikov višjega sloja z močnimi ekonomskimi interesi) so se uprli plačevanju visokih davščin kolonialnim oblastem v Londonu, ob čemer niso imeli nobenega vpliva na uporabo tako zbranih davkov in oblikovanje politike lastne države.

Rezultat zgodovinskega razmisleka je prevladujoče stališče, da se v demokratičnih sistemih celotna družba odloči (skozi izvoljene predstavnike), kakšna naj bo vrsta in stopnja obdavčitve. Pri tem pa seveda ne gre spregledati dejstva, da se takšen družben konsenz spreminja skozi čas in je rezultat vsakokratnega soočenja cele vrste dejavnikov. Definitivno listo tovrstnih dejavnikov in njihovo rangiranje prepuščam v nadaljnji razmislek in razpravo, na tem mestu naj omenim samo dva najpomembnejša.

Močan element družbenega konsenza o obdavčitvi je prav gotovo moč posameznih skupin in njihova sposobnost vplivanja na odločevalske strukture. Daleč najboljši primer tega faktorja je davčni sistem Združenih držav Amerike, kjer so zadnje spremembe davčne zakonodaje bistveno spremenile (zmanjšale) obremenitev najbogatejšega sloja - tistih ljudi, ki prispevajo največ denarja za volilno kampanjo Republikanske stranke in imajo posledično tudi preferenčen dostop do Kongresa in predsednika ZDA.

Drugi - in morda še pomembnejši - dejavnik predstavljajo vsakokratne vrednote družbe; predvsem trenutno razumevanje koncepta pravičnosti. Takšne spremenljive vrednote pripeljejo na eni strani do davčnega sistema, ki strogo sledi latniskemu motu "Qui vult dare parva non debet magna rogare." ("Tisti, ki želi dati malo, ne sme zahtevati veliko."), kot na drugi skrajnosti do socialističnega razumevanja obdavčitve kot uravnilovke dohodkov in s tem potrošnje posameznih državljanov.

Kam sodi slovenska družba glede na zgoraj navedena dejavnika? Ali je trenutno uveljavljen davčni sistem res sprejemljiv za najširši krog državljanov ali pa je predlagan prehod na enotno davčno stopnjo optimalnejši?

Verjamem, da bo tematika davkov vzpodbudila zanimivo razpravo; pri čemer naj še posebej opozorim na citat Marka Twaina "Nikoli ne bom uporabljal profanosti, razen v pogovorih o najemninah in davkih."

Komentarji:

Dodaj komentar



<< Na glavno stran

This page is powered by Blogger. Isn't yours?